Yaa mi ní ɔ nɔ

Yaa e mi ní ɔ mi

Yosef Nɛ E Je Arimatia A Ma E Juɛmi Nya Si

Yosef Nɛ E Je Arimatia A Ma E Juɛmi Nya Si

YOSEF NƐ E JE ARIMATIA a li kaa e ngɛ kã nɛ e kɛ ma nyɛ ma ya da Roma amlaalo ɔ hɛ mi. A le Pontio Pilato kaa nɔ ko nɛ e hɛ mi jɔɛ kulaa. Se kɛ̃ ɔ, ke a be Yesu pue kaa nɔmlɔ gu ko kɛkɛ ɔ, lɛɛ e sa nɛ nɔ ko nɛ e ya ngɔ e gbogboe ɔ ngɛ Pilato dɛ. Se kaa bɔ nɛ wa le ɔ, benɛ Yosef ya na amlaalo ɔ hɛ mi kɛ hɛ mi ɔ, e ná lɛ gbɔjɔɔ kulaa pe bɔ nɛ e susu ɔ. Benɛ Pilato bi asafoatsɛ ko nɛ e na kaa Yesu gbo ɔ, e de ke a ngɔ gbogboe ɔ kɛ ha Yosef. Enɛ ɔ he ɔ, e ngɛ mi kaa Yosef ngɛ aywilɛho yee loloolo mohu lɛɛ, se e kɛ oya yemi pue nɔ kɛ ho he nɛ a sɛu Yesu ngɛ ɔ ya.​—Maak. 15:42-45.

  • Mɛnɔ ji Yosef nɛ je Arimatia nɛ ɔ?

  • Mɛni huɛ bɔmi nɛ ngɛ e kɛ Yesu a kpɛti?

  • Nɛ mɛni he je nɛ e sa nɛ wa susu e sane ɔ he ɔ?

E PIƐƐ NIKƆTƆMAHI NƐ A NGƐ SANHEDRI Ɔ A HE

Maako Sane Kpakpa a tsɔɔ kaa Yosef nɛ ɔ, “Kpe Ngua a mi no nɛ a buu ji lɛ.” Ngɛ ngmami nɛ ɔ mi ɔ, Kpe Ngua a ma nyɛ maa da si ha Sanhedri ɔ nɛ ji Yuda bi ɔmɛ a kojomi he ngua a, kɛ ajla toli nɛ a woɔ mlaa ha ma a pɛ. (Maak. 15:1, 43) Ke jã a, lɛɛ Yosef piɛɛ ma hɛ mi nyɛɛli ɔmɛ a he, nɛ lɔ ɔ tsɔɔ nɔ́ he je nɛ e ná he blɔ kɛ ya Roma amlaalo ɔ hɛ mi ɔ. E be nyakpɛ kaa Yosef nɛ ɔ ji niatsɛ hulɔ.​—Mat. 27:57.

Anɛ o ngɛ kã nɛ o kɛ maa jaje kaa Yesu ji o Matsɛ lo?

Sanhedri ɔ wa Yesu yi mi. Nikɔtɔmahi nɛ a ngɛ Sanhedri ɔ to ga konɛ a gbe Yesu. Se Yosef lɛɛ “e ji nɔmlɔ kpakpa kɛ dalɔ.” (Luka 23:50) E be kaa nikɔtɔmahi nɛ a ngɛ Sanhedri ɔ a kpɛti nihi fuu. E yeɔ anɔkuale, e baa e je mi saminya, nɛ e bɔɔ mɔde kaa e maa ye Mawu mlaa amɛ a nɔ. Jehanɛ hu ɔ, ‘e hyɛ Mawu Matsɛ Yemi ɔ blɔ,’ nɛ lɔ ɔ tsɔɔ nɔ́ he je nɛ e ba pee Yesu kaselɔ ɔ. (Maak. 15:43; Mat. 27:57) Eko ɔ, akɛnɛ e suɔ anɔkuale kɛ dami sane yemi he je nɛ e bua ba jɔ Yesu sɛ gbi ɔ he ɔ nɛ.

KASELƆ NƐ JE WE E HE SI

Yohane 19:38 ɔ tsɔɔ kaa Yosef “ji Yesu kaselɔ, se Yuda bi ɔmɛ a he gbeye yemi he je ɔ, e ha we nɛ nihi nɛ a le.” Mɛni ha nɛ e ye gbeye ɔ? E le bɔ nɛ Yuda bi ɔmɛ sume Yesu ha a, kɛ bɔ nɛ a fia a pɛɛ si kaa a maa fiee nɔ fɛɛ nɔ nɛ ma ná hemi kɛ yemi ngɛ Yesu mi kɛ je kpe he ɔ. (Yoh. 7:45-49; 9:22) Ke a fie nɔ ko kɛ je kpe he ɔ, lɔ ɔ tsɔɔ kaa a ba lɛ si, a kua lɛ, nɛ Yuda bi kpahi buɔ lɛ kaa nɔ ko nɛ a je lɛ we. Enɛ ɔ ha nɛ Yosef ye gbeye kaa e ma ha nɛ a le kaa e he Yesu ye. Ejakaa ke e pee jã a, he blɔ nɛ e ngɛ ɔ maa je e dɛ, nɛ a be lɛ bue hu.

Tsa pi Yosef pɛ nɛ e ya je si fɔfɔɛ nɛ ɔ mi. Yohane 12:42 ɔ tsɔɔ kaa “Yuda ma nimeli ɔmɛ a ti nihi babauu he Yesu ye, se Farisi bi ɔmɛ a he ɔ, a nyɛ we nɛ a ye odase paa, bɔ nɛ pee nɛ a ko fie mɛ ngɛ kpe he ɔ.” Nɔ kpa hu nɛ e ya je si fɔfɔɛ nɛ ɔ mi ji Nikodemo. Nikodemo hu piɛɛ nikɔtɔmahi nɛ a ngɛ Sanhedri ɔ a he.​—Yoh. 3:1-10; 7:50-52.

E ngɛ mi kaa Yosef ji kaselɔ mohu lɛɛ, se e nyɛ we nɛ e je e he si paa. Enɛ ɔ ji nyagba ko nɛ hɛdɔ ngɛ he wawɛɛ, titli ɔ, ke o kɛ to nɔ́ nɛ Yesu de ɔ he ɔ. Yesu de ke: “Nɔ fɛɛ nɔ nɛ e maa tsɔɔ kaa e le mi ngɛ nimli a hɛ mi ɔ, imi hu ma tsɔɔ kaa i le lɛ ngɛ ye Tsɛ nɛ e ngɛ hiɔwe ɔ hɛ mi. Se nɔ fɛɛ nɔ nɛ e ma kua mi ngɛ nimli a hɛ mi ɔ, imi hu ma kua lɛ ngɛ ye Tsɛ nɛ e ngɛ hiɔwe ɔ hɛ mi.” (Mat. 10:32, 33) Yosef kua we Yesu tɛɛ mohu lɛɛ, se e nyɛ we nɛ e kɛ kã nɛ fĩ e se hulɔ. Mo hu nɛɛ?

Se Yosef pee nɔ́ kpakpa ko. Baiblo ɔ tsɔɔ kaa e fĩ we ga nɛ Sanhedri ɔ to konɛ a kɛ gbe Yesu ɔ se. (Luka 23:51) Eko ɔ, Yosef yɛ he nɛ a kojo Yesu ngɛ ɔ kaa bɔ nɛ ni komɛ tsɔɔ ɔ. Bɔ tsuaa bɔ nɛ sane ɔ ji ɔ, eko ɔ, dami sane nɛ a yi ɔ gba Yosef nya wawɛɛ, se e nyɛ we nɛ e pee nɔ́ ko ngɛ he!

E MA E JUƐMI NYA SI

Benɛ Yesu gbo ɔ, atsinyɛ jemi ko be he kaa Yosef ba ná kã, nɛ e tsɔɔ kaa e piɛɛ Yesu kaseli ɔmɛ a he. Maako 15:43 ɔ haa nɛ wa naa enɛ ɔ. Lejɛ ɔ deɔ ke: “E kɛ kã pue nɔ kɛ ya Pilato ngɔ nɛ e ya kpa lɛ pɛɛ kaa e ngɔ Yesu gbogboe ɔ kɛ ha lɛ.”

Eko ɔ, benɛ Yesu gbo ɔ, Yosef ngɛ lejɛ ɔ. Ngɛ anɔkuale mi ɔ, Yosef nu Yesu gbenɔ ɔ he loko Pilato po nu he. Enɛ ɔ he je nɛ benɛ e bi amlaalo ɔ Yesu gbogboe ɔ, amlaalo ɔ “hɛ mi pee lɛ yaa kaa Yesu gbo momo” ɔ nɛ. (Maak. 15:44) Ke Yosef na bɔ nɛ Yesu na nɔ́ ha be nɛ e ngɛ gboe ngɛ sɛumi tso ɔ nɔ ɔ, lɛɛ anɛ lɔ ɔ nɛ ha nɛ e susu e yi mi saminya, nɛ nyagbenyagbe ɔ, e ma e juɛmi nya si kaa e sa nɛ e fĩ Yesu se ɔ lo? Eko ɔ, lɔ ɔ he je. Ke e hi kulaa a, amlɔ nɛ ɔ lɛɛ Yosef pee kã. E pi Yesu kaselɔ ngɛ laami mi hu.

YOSEF PU YESU

Yuda bi ɔmɛ a mlaa a tsɔɔ kaa ke nɔ ko gbo ɔ, e sa nɛ a pu lɛ loko pu nɛ nɔ si. (5 Mose 21:22, 23) Se ngɛ Roma bi ɔmɛ a blɔ fa mi lɛɛ, jinɛ a ma nyɛ ma si gbogboe ɔ ngɛ tso ɔ nɔ konɛ e sa, aloo a kɛ ma ya fɔ nimli guhi a yɔkɔ mi. Se Yosef sume nɛ a pee Yesu gbogboe ɔ jã. Yosef ngɛ tɛ sa ehe ko nɛ a kpɛ mi ngɛ he ko nɛ e kɛ he nɛ a gbe Yesu ngɛ ɔ kɛ we. Akɛnɛ a pu we nɔ ko ngɛ tɛ sa nɛ ɔ mi hyɛ he je ɔ, wa ma nyɛ ma de ke Yosef hia kɛ je Arimatia * kɛ ba je Yerusalem kɛ we, nɛ eko ɔ, jinɛ e to kaa e kɛ maa pee yɔkɔ kɛ ha e weku ɔ. (Luka 23:53; Yoh. 19:41) Yosef je e tsui mi nɛ e ngɔ yɔkɔ nɛ a kɛ maa pu lɛ nitsɛ hwɔɔ se ɔ kɛ ha faa konɛ a kɛ pu Yesu, nɛ enɛ ɔ ha nɛ gbami nɛ a gba ngɛ Mesia a he kɛ fɔ si kaa a maa pu lɛ ngɛ “niatsɛ ko yɔkɔ mi” ɔ ba mi.​—Yes. 53:5, 8, 9.

Anɛ nɔ́ ko ngɛ nɛ e he hia mo pe huɛ bɔmi nɛ maa hi o kɛ Yehowa nyɛ kpɛti ɔ lo?

Sane Kpakpa eywiɛ ɔmɛ tsuo tsɔɔ kaa benɛ a je Yesu gbogboe ɔ ngɛ sɛumi tso ɔ nɔ ɔ, Yosef ngɔ kploba ehe ngɔ blaa gbogboe ɔ, nɛ e kɛ fɔ e yɔkɔ ɔ mi. (Mat. 27:59-61; Maak. 15:46, 47; Luka 23:53, 55; Yoh. 19:38-40) Nikodemo pɛ ji nɔ nɛ a wo e ta tɛɛ kaa e ye bua Yosef. E ba ha lɛ tsopa kɛ he via nɛ a kɛ puɔ nɔ. Akɛnɛ ni enyɔ nɛ ɔmɛ ji nihi nɛ bu ngɛ a he wawɛɛ he je ɔ, e ngɛ heii kaa tsa pi mɛ nitsɛmɛ nɛ a wo gbogboe ɔ kɛ ho. Eko ɔ, a ha nɛ a sɔmɔli wo gbogboe ɔ nɛ a ya pu. Ke jã ji sane ɔ po ɔ, wa be nyɛe ma ma wa hɛ kɛ fɔ nɔ́ nɛ ni enyɔ nɛ ɔmɛ pee ɔ nɔ. Ejakaa nɔ tsuaa nɔ nɛ maa ta gbogboe he ɔ, e he be tsɔe kɛ yaa si ligbi kpaago, nɛ nɔ́ fɛɛ nɔ́ nɛ e maa ta he ɔ hu he be tsɔe. (4 Mose 19:11; Hag. 2:13) Enɛ ɔ ma bi nɛ a je a he kɛ je nihi a he ngɛ otsi nɛ a kɛ maa ye Hetsɔmi gbijlɔ ɔ mi, nɛ a be nyɛe nɛ a kɛ a he nɛ wo níhi nɛ a peeɔ jamɛ a be ɔ ekoeko mi. (4 Mose 9:6) Jehanɛ hu ɔ, Yesu gbogboe ɔ nɛ Yosef ya pu ɔ ma ha nɛ nikɔtɔma kpahi nɛ a ngɛ kojomi he ɔ be lɛ bue. Se kɛ̃ ɔ, amlɔ nɛ ɔ lɛɛ, e fia e pɛɛ si kaa e maa pu Yesu ngɛ blɔ nɛ sa nɔ, nɛ e ma je e he si paa kaa e ji Kristo kaselɔ, nɛ nɔ́ fɛɛ nɔ́ nɛ maa je mi kɛ ba a pi e kɔmɔ.

YOSEF SANE Ɔ NYAGBE

Benɛ Baiblo ɔ tu Yesu gbenɔ ɔ he munyu ta ngɛ Sane Kpakpa amɛ a mi ɔ, e wui Yosef ta hu. Enɛ ɔ tle sane bimi ko si kaa: Mɛni ba e nɔ? Ngɛ anɔkuale mi ɔ, wa li. Se níhi nɛ wa susu he amlɔ nɛ ɔ tsɔɔ kaa eko ɔ, e je e he si paa kaa e ji Kristofo no. Atsinyɛ jemi ko be he kaa kahi kɛ nyagbahi nɛ e kɛ kpe ɔ ha nɛ e hemi kɛ yemi kɛ kã nɛ e ngɛ ɔ mi ba wa mohu pe nɛ e mi ma gbɔjɔ. Enɛ ɔ ji nɔ́ kpakpa.

Yosef sane nɛ ɔ haa nɛ wɔ tsuo wa bɔɔ mɔde kaa wa ma bi wa he ke: Anɛ ní komɛ kaa he blɔ, ní tsumi, he lo nya ní, suɔmi kɛ ha weku, aloo he yemi nɛ ma ná a he hia mi pe huɛ bɔmi kpakpa nɛ maa hi i kɛ Yehowa wa kpɛti ɔ lo?

^ kk. 18 Eko ɔ, biɛ nɛ a kɛ le Arimatia wawɛɛ ji Rama nɛ mwɔnɛ ɔ a tsɛɛ lejɛ ɔ ke Rentis (Rantis) ɔ. Lejɛ ɔ nɛ a fɔ gbalɔ Samuel ngɛ, nɛ e ngɛ Yerusalem yiti je ngɛ pu sinɔ he blɔ, nɛ kɛ je Yerusalem kɛ yaa lejɛ ɔ maa pee si tomi 22 (kilomita 35).​—1 Sam. 1:19, 20.