1, 2. Njika mbaki mō̱ ńasu te̱ angame̱nno̱ be̱ne̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

KA NJE te̱ di kwaledino̱ o jokwa di se̱le̱ na din, Diabolo a kwali ná Yehova a si manea o mbad’a bwam, ná bato ba benama be ná ba bata be̱ bonam ke̱ ba die̱le̱ babo̱me̱ne̱. Mo̱ Satan a te̱nge̱n e? Dutea te̱ yete̱na bato ba die̱le̱ babo̱me̱ne̱ nde ba be̱ pe̱ longe̱ o bwindea; mo̱ ba wusa be̱ bonam buka ke̱ ba diabe̱le̱ na Loba e? Mo̱ o wusa bata be̱ bonam yete̱na o be̱ne̱ longe̱ la bwindea nde o si be̱ owas’a byanedi ba Loba e?

² Moto to̱ mō̱ a titi ná alabe̱ min myuedi o epol’ango̱. Mō̱ ńasu te̱ angame̱n dutea na po̱m. O dutea lasu e me̱nde̱ je̱ne̱ne̱ na bwē ná Janea la Loba nde di te̱nge̱n. Mo̱ nde le mpete̱. Yangame̱n pe̱ ná di sue̱le̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱. Bibe̱l e mabola njo̱m ya dube̱ nika. K’eyembilan, jombweye te̱ nje Betiledi be makwalano̱ jombwea ka ni te̱nge̱n ńa Janea la Yehova.

3. Ońola nje Yehova eno̱ mpo̱m ma Janea di te̱nge̱n e?

³ E te̱nge̱n ná Yehova aneye misipo ebanja mo̱ nde e Loba la ngum na Muwekedi. (1 Myan. 29:11; Bebol 4:24)  O je̱ne̱ di tilabe̱ o Bebīsedi 4:11, 144 000 ba maneye̱ mwemba na Kristo ba makwala ná: “Wa, a Sango asu [Yehova] na Loba lasu, o dongame̱n o kusa sesa n’edube na ngińa; ebanja wa nde o weki mambo me̱se̱, ońola jemea lo̱ngo̱ nde meno̱, ma wekabe̱no̱ pe̱.” E, kana Yehova a wekino̱ me̱se̱, e te̱nge̱n ná aneye bato ba benama be̱se̱ name̱ne̱ pe̱ na bewekedi ba mudī.

4. Ońola nje kwe̱me̱ la byanedi ba Loba leno̱ mbad’a bobe ńa bolane̱ wonj’a bepo̱sedi e?

⁴ Satan a si weki to̱ lambo. E si te̱nge̱n so̱ ná aneye misipo. Satan na mome na mut’a boso ba lee̱le̱ kumba ponda ba kwe̱mno̱ byanedi ba Yehova. (Yer. 10:23) Ye mbale̱ ná ka bewekedi be bolabe̱ wonj’a bepo̱sedi ba wusa po̱so̱ o sumwa babo̱me̱ne̱ owas’a byanedi ba Loba. Nde be̱ne̱ la ni wonja di ta di bola babo̱ bwam o bola nika e? Ke̱m. Wonj’a bepo̱sedi e mabola moto wonja o po̱so̱ na no̱ngo̱ bedomsedi nde seto̱ wonja o kwe̱me̱ Muwekedi na Mubole̱-longe̱, Yehova. Na mbale̱ kwe̱me̱ la Yehova le nde mbad’a bobe ńa bolane̱ la wonj’a bepo̱sedi. Epol’a biso̱ bato ye nde owas’a byanedi be te̱nge̱n ba Yehova.

5. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná bedomsedi ba Loba be te̱m na sim e?

⁵ E te̱nge̱n ná Yehova aneye ońola njo̱m nipe̱pe̱. A mabolane̱ byanedi bao na te̱me̱ la sim le ke̱nge̱nge̱. Mo̱ ná: “Mba nde ne Yehova, nu mabole̱ bwam, te̱me̱ la sim na ka ni te̱m o wase; ebanja nika nde na do̱lisanno̱.” (Yer. 9:24) A si mase̱me̱ye̱ o mambenda ma te̱se̱be̱ na bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱ o bia nje e te̱m na sim na e te̱nge̱n. O diwengisan kaponda te̱me̱ lao la sim a mate̱se̱ye̱ bato ba benama mambenda. “Te̱me̱ la sim na muka mu te̱m nde be eyot’a bejedi bo̱ngo̱,” ońola nika je ná di be̱ mbaki ná mambenda mao me̱se̱, bete̱sedi, na bedomsedi ba te̱nge̱n. (Mye. 89:15; 119:128) To̱ná a kwalino̱ ná Yehova a si madie̱le̱ ka bwam, Satan a si we̱li wana te̱me̱ la sim o wase.

6. Ońola njika njo̱m po̱ e te̱nge̱nno̱ ná Yehova aneye wase e?

⁶ Omo̱ń a nika, e te̱nge̱n ná Yehova a be̱ mwanedi ebanja a be̱n dibie̱ na so̱ṅtane̱ di mapule̱ o die̱le̱ misipo. K’eyembilan, a boli Mun’ao ngudi o bo̱le̱ maboa mena mado̱kita ma si we̱lino̱ bo̱le̱. (Mat. 4:23, 24; Marko 5:25-29) O miso̱ ma Yehova, nika e si ta betańsedi. A be̱n so̱ṅtane̱ la nika na ngudi o po̱ngulane̱ to̱ njika bobe nde. A be̱n pe̱ ngudi o pumbwe̱le̱ bawedi na jeka mbeu a ńolo ka soa la mińangadu.

7. Ne̱ni dibie̱ la Yehova di bukino̱ la wase ńe owas’a byanedi ba Satan e?

⁷ Wase ńe owas’a byanedi ba Satan e dia te̱ nde e mawasa ne̱ni bo̱le̱ mitango oteten a bekombo na oteten a matumba. Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a be̱n so̱ṅtane̱ la ne̱ni wana musango o wase. (Yes. 2:3, 4; 54:13) Jokwa la dibie̱ na so̱ṅtane̱ la Yehova ba matute̱le̱ biso̱ o timbise̱le̱ byala ba Paulo nu tutabe̱le̱ na mudī-musangi o tila ná: “Njika njiba m’bwaṅ, dibie̱ na so̱ṅtane̱ la Loba beno̱ e! Mbako ao i si mawe̱le̱ wasabe̱, mangea mao ma si mawe̱le̱ so̱be̱!”—Rom. 11:33.

8. Nje e matape̱ mulema mo̱ngo̱ jombwea mbadi Yehova a madie̱le̱no̱ e?

⁸ Bibe̱l e si mato̱pea buka te̱ ońola byanedi be te̱nge̱n ba Yehova. E malee̱ pe̱ ońola nje Janea lao di bukino̱ la  bane̱. Njo̱m po̱ ńe nde ná a manea na ndolo. Na mbale̱ mbadi a po̱sino̱ o bolane̱ byanedi bao e matapa biso̱ milema. E “Muyao na ndolo, muńo̱ngo̱ o malinga, m’bwaṅ o ndedi na mbale̱.” (Bbu. 34:6) Loba a dilise̱ bewekedi bao, a mabola pe̱ babo̱ edube. A mombwea biso̱ buka nje jeno̱ ná jombwea biso̱ mo̱me̱ne̱. Diwengisan na nje Diabolo a kwalino̱, Yehova a si mapulea baboledi bao ba jemea nje ye bobe. Mbale̱ ńe nde ná a boli Mun’ao ńa tiki ná di we̱le̱ be̱ne̱ longe̱ la bwindea!—Langa Myenge 84:12; Roma 8:32.

9. Ne̱ni di bino̱ ná Loba a mombwea mō̱ ńasu te̱ e?

⁹ Yehova a to̱ndi tumba lao le̱se̱. Nde a mombwea pe̱ mō̱ ńasu te̱ tobotobo. K’eyembilan, di kwaleye ońola bebwea ba mbu belalo niponda Yehova a tano̱ a bolane̱ bakaisedi o sunga tumba la Israel o mā ma basingedi babu. O ni pond’a mpungu, a si subi o je̱ne̱ Rut nu si ta ngo̱n a Israel. A po̱ngi miwe̱n minde̱ne̱ o jemea jowe̱ la mbale̱. Yehova a namse̱ Rut, a bola mo̱ mome na muna. Nde seto̱ nika buka te̱. Ponda a me̱nde̱no̱ po̱ o bepumbwedi, Rut a me̱nde̱ jokwa ná mun’ao a timbi be̱ mō̱ ńa bambambe̱ ba Mesia. Dutea te̱ ne̱ni a me̱nde̱no̱ be̱ muńe̱nge̱ o bia ná myango ma longe̱ lao mi tilabe̱ o kalat’a Bibe̱l ni bambe̱ dina lao!—Rut 4:13; Mat. 1:5, 16.

10. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná byanedi ba Yehova be titi mabandan e?

¹⁰ Mbad’a byanedi ńa Yehova e titi ńa mabandan to̱ ni matusane̱. O diwengisan be̱se̱ ba maboleye̱ mo̱ be muńe̱nge̱ na wonja. (2 Kor. 3:17) David a kwali ná: “Edube na jasame̱ be oboso bao, ngińa na muńe̱nge̱ pe̱ o bejedi bao.” (1 Myan. 16:7, 27) Mulemlem pe̱ nde mulo̱nge̱ myenge Etan a kwalino̱, mo̱ ná: “Bonam na bato ba bi sombise̱ye̱ wa, ba madangwe̱ o mwe̱ne̱n ma boso bo̱ngo̱, a Yehova! Ba mabwane̱ dina lo̱ngo̱ muńe̱nge̱ ponda ye̱se̱, be pe̱ mutam ońola te̱me̱ lo̱ngo̱ la sim.”—Mye. 89:16, 17.

11. Ne̱ni jeno̱ ná di bamse̱ mbaki di be̱nno̱ ná byanedi ba Yehova nde be bwam buka be̱se̱ e?

¹¹ Dutea ponda ye̱se̱ omo̱ń a bwam ba Yehova le ná di bamse̱ mbaki di be̱nno̱ ná byanedi bao nde be bwam buka be̱se̱. Je so̱ ná di timbise̱le̱ byala ba mulo̱nge̱ myenge ná: “Buńa bō̱ o beboko bo̱ngo̱ bo do̱li buka ikol’a mińa o wuma ipe̱pe̱.” (Mye. 84:11) Ne̱ni nika e wusano̱ be diwengisan e? Yehova Muweked’asu na Mulonged’asu, a bi nje e mapule̱ biso̱ ná di be̱ bonam na mbale̱, a malonde̱ pe̱ mu mpuli njoasoa. Nje ye̱se̱ a mabaise̱no̱ biso̱ ye nde ońola bwam basu, e mawanea pe̱ biso̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱. To̱ e pula nde ná di bo̱lo̱ne̱ mambo mō̱, di me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ ponda ye̱se̱ ke̱ di sengane̱ Yehova.—Langa Yesaya 48:17.

12. Ońolo njika njo̱m a boso di masue̱le̱no̱ Janea la Yehova e?

¹² Bibe̱l e makwala ná ombusa Janea la Ikol’a mbu la Kristo, bato bō̱ ba me̱nde̱ po̱so̱ kwe̱me̱ Janea la Yehova. (Bbī. 20:7, 8) Nje ye ná e tute̱le̱ babo̱ o bola ninka lambo e? Ponda Diabolo a me̱nde̱no̱ busa o beboa, a me̱nde̱ pe̱te̱ keka lo̱ndo̱ bato ná ba si sibise̱ babo̱me̱ne̱ owas’a byanedi ba Loba. Ye nde nje a ko̱lo̱ngo̱ne̱no̱. A me̱nde̱ keka wo̱ndo̱ bato ná be ná ba be̱ longe̱ o bwindea esibe̱ sengane̱ Yehova. Ye  mbale̱ ná nika ńe nde mpoṅ. Nde di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná: Mo̱, ne ná na dube̱ mun mpoṅ e? Yete̱na di to̱ndi Yehova na ná di mabolea mo̱ ońola ná e bwam, e pe̱ Mwanedi nu te̱nge̱n ńa misipo, ke̱ di titi ná di dube̱ mu mpoṅ ma Diabolo. Di me̱nde̱ nde to̱ndo̱ be̱ longe̱ buka te̱ owas’a byanedi ba ndolo na be te̱nge̱n ba Yehova.

13. Ne̱ni jembilane̱ la Loba di malee̱le̱no̱ ná di masue̱le̱ byanedi bao e?

¹³ E te̱nge̱n ná di sue̱le̱ Janea la Yehova na mulema mwe̱se̱. Ka nje te̱ je̱no̱ o jokwa, e te̱nge̱n ná aneye, byanedi bao pe̱ nde be bwam buka be̱se̱. Je ná di sue̱le̱ Janea la Yehova tongwea na bedangwedi be te̱m na sim na bolea pe̱ mo̱ na jemea. O njika mbadi nipe̱pe̱ jeno̱ ná di sue̱le̱ byanedi ba Loba e? Je ná di bola nika tongwea na bola mambo o mbadi ni do̱lisan mo̱. Di boli te̱ kaponda mpuli mao, di malee̱le̱ nde ná di to̱ndi byanedi bao di masue̱le̱ pe̱ mo̱.—Langa Efeso 5:1, 2.

14. Ne̱ni batudu na milopo ma mbia beno̱ ná bembilane̱ Yehova e?

¹⁴ Jokwa lasu la Bibe̱l di malee̱ biso̱ ná byanedi ba Yehova be se̱medi nde o ndolo. E me̱nde̱ be̱ bwam ná milopo ma mbia na batudu bena ba to̱ndi byanedi bao bembilane̱ mo̱ ná ba si bolane̱ byanedi babu na ngińa. Paulo a we̱ na ngińa ná embilane̱ Loba na Mun’ao. (1 Kor. 11:1) Paulo a si takise̱ bane̱ to̱ ńakisane̱ babo̱ ná ba bole nje e te̱nge̱n. O diwengisan a tute̱le̱ nde babo̱ na muyao o bola nika. (Rom. 12:1; Efe. 4:1; Filem. 8-10) Nika nde Yehova a mabolano̱. Nika pe̱ nde be̱se̱ ba to̱ndi na ba masue̱le̱ pe̱ bediedi ba Yehova bangame̱nno̱ bola.

15. Ne̱ni di masue̱le̱no̱ bediedi ba Yehova ke̱ di boli bonasango ba madie̱le̱ edube e?

¹⁵ Di masue̱le̱ pe̱ byanedi ba Yehova tongwea na sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a bonasango ba madie̱le̱. To̱ e be̱ nde ná  di titi o so̱ṅtane̱ to̱ be̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ na bedomsedi be no̱ngo̱be̱, di masue̱le̱ te̱ nde bete̱sedi ba Loba. Nika ńe diwengisan na bete̱sedi ba mundi ma wase, nde nika nde jangame̱nno̱ dangwa owas’a byanedi ba Loba. (Efe. 5:22, 23; 6:1-3; Bon. 13:17) Di matombwane̱ ke̱ di boli nika, ebanja Loba a mapulea nde biso̱ bwam.

16. Ne̱ni bedomsedi di mano̱ngo̱no̱ be malee̱no̱ ná di masue̱le̱ Janea la Yehova e?

¹⁶ Je pe̱ ná di sue̱le̱ byanedi ba Loba o bedomsedi di mano̱ngo̱no̱. Yehova a si mabola biso̱ mambenda ońola bete̱medi ba longe̱ te̱. Nde a malangwea biso̱ jo̱nge̱le̱ lao. K’eyembilan, a si mabola Kriste̱n mbenda tobotobo jombwea bebo̱tedi. O diwengisan, a malangwea nde biso̱ ná di po̱se mbad’a bebo̱tedi na po̱ngo̱ la mulopo be ko̱nji na bangame̱n Kriste̱n. (1 Tim. 2:9, 10) A si mapula ná di be̱ bane̱ eso̱njisan to̱ takise̱ babo̱ ońola mpo̱so̱ko masu. (1 Kor. 10:31-33) Di no̱ngi te̱ bedomsedi be se̱medi o jo̱nge̱le̱ la Yehova, di malee̱le̱ nde ná di to̱ndi byanedi bao di masue̱le̱ pe̱ mo̱.

17, 18. O njika mbadi ba be o diba beno̱ ná ba lee̱ ná ba masue̱le̱ Janea la Yehova e?

¹⁷ Jombweye te̱ tongo diwo̱ Kriste̱n ye o diba yeno̱ ná i sue̱le̱ byanedi ba Loba. Diba le ná di si be̱ nje moto a tano̱ o̱nge̱le̱. Ka ńena moto a bo̱lo̱ne̱ na ńo̱ngi. Di dutedi te̱ o mulatako ma Yehova na Israel nika ńe ná e be̱ muse̱ṅ. Yehova a kwali ná mo̱ nde e mubaed’a Israel. (Yes. 54:5; 62:4) Di “diba” di si ta bu. Nde Yehova a si ta a le̱le̱me̱ o bwa diba. O ngedi jita a lee̱le̱ tumba lao ndedi, a tingame̱ pe̱ na male mao. (Langa Myenge 106:43-45.) Nin ndol’a jemea ńa Yehova e si maduta biso̱ be̱be̱ na mo̱ e?

¹⁸ Mulemlem pe̱ nde Kriste̱n ye o diba yena i to̱ndi Yehova i membilane̱no̱ mo̱. To̱ diba di be̱ne̱ nde mitakisan ba si mawasa o bwa mo̱ o mbadi ni mate̱nge̱ne̱ Betiledi. Ba bi ná Yehova a lati babo̱, a mapula pe̱ ná ba “tingame̱” mō̱ na nune̱. Njo̱m a Betiledi po̱ na mune ńa kwed’a diba ni mabole̱ mō̱ te̱ wonja o latise̱ na nupe̱pe̱ ńe nde musonje. (Mat. 19:5, 6, 9) Ba be o diba ba masue̱le̱ bediedi ba Yehova be te̱m ke̱ ba we̱ o do̱lise̱ diba labu na po̱ngulane̱ bete̱medi babu.

19. Nje bola yete̱na di subi o sue̱le̱ Janea la Loba e?

¹⁹ Kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱, ponda iwo̱ je ná di wusane̱ Yehova. A bi nika, ońola nika nde a wekedino̱ biso̱ mwano ma ndolo mwe nde diko̱ti la Kristo. Di wusi so̱ te̱, jangame̱n baise̱ Yehova ná a lakise̱ biso̱. (1 Yohane 2:1, 2) O mulopo ma sunjume̱ye̱ ońola bobe basu, di we̱ nde ná di busane̱ belēdi o di diwuse̱ lasu. Di jai te̱ be̱be̱ na Yehova, a me̱nde̱ lakise̱ biso̱, a bo̱lise̱ biso̱ o mbad’a mudī, na jongwane̱ biso̱ bia ne̱ni tongwe̱le̱ ke̱ je o i ńai a bete̱medi ngedi nipe̱pe̱.—Mye. 103:3.

20. Ońola nje jangame̱nno̱ sue̱le̱ Janea la Yehova tatan e?

²⁰ O was’a peńa be̱se̱ ba me̱nde̱ be̱ owas’a Janea la Yehova, bokwa pe̱ mangea mao ma te̱m na sim. (Yes. 11:9) Nde to̱ e be̱ nde tatan, je ná jokwa jita jombwea jo̱nge̱le̱ lao, na nje a mapulano̱ ná di bole. Son a ponda to̱ moto a si me̱nde̱ pe̱ wana bwambo jombwea Janea la Yehova. Ponda so̱ nin tatan ńa di sue̱le̱ Janea la Loba tongwea na be̱ lasu la jemea, ebol’asu ya dikalo, na we̱ pe̱ o jembilane̱ mo̱ o me̱se̱ di mabolano̱.