1. (a) Njika dipita Yehova a bolino̱ biso̱ e? (b)  “Pite̱ na Yehova” nje nika e mapulano̱ kwala e? (“Ombwa beteledi b’eyala.”)

 YEHOVA a boli be̱se̱ bena ba to̱ndi mo̱ dipita la betańsedi. Son a ponda, a me̱nde̱ bo̱le̱ maboa ndutu na kwedi. (Bbī. 21:3, 4) A me̱nde̱ jongwane̱ “ba mulema mu sibi” bena ba pite̱ na mo̱ o timbise̱le̱ wase paradisi. (Mye. 37:9-11) A me̱nde̱ bola ná mō̱ ńasu te̱ a be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na mo̱ buka nje di be̱nno̱ tatan. E se̱ dipita la betańsedi e! Nde ońola nje jenno̱ ná di be̱ mbaki ná makaki ma Loba ma me̱nde̱ londa e? Yehova a malondise̱ makaki mao ponda ye̱se̱. Di be̱n so̱ njo̱m a bwam o “pite̱ na Yehova.” * (Mye. 27:14) Di malee̱le̱ nika ke̱ di menge̱le̱ na muńe̱nge̱ ná Loba lasu a londise̱ makaki mao.​—Yes. 55:10, 11.

2. Nje Yehova a mábolano̱ e?

² Yehova a lee̱le̱ ponda ye̱se̱ ná a malonde̱ makaki mao. Jombweye eyembilan ewo̱. O kalat’a Bebīsedi, Yehova a kakane̱ ná o mińa masu, a me̱nde̱ lata bato ba bekombo be̱se̱ na matumba me̱se̱ na leme̱ le̱se̱, ná ba boleye mo̱ mwemba o jowe̱ la bosangi. We̱nge̱, di dibo̱to̱ la tobotobo di biane̱ ka “dimuti dinde̱ne̱.” (Bbī. 7:9, 10) To̱ná di longabe̱no̱ na bome, bito, na bana bena ba be̱n miso̱no̱ m’eyobo, leme̱, na bose̱di be diwengisan, di dibo̱to̱ dinde̱ne̱ le nde mbia mu lati, na mwe pe̱  musango. (Mye. 133:1; Yohane 10:16) Be pe̱ nde bate̱ dikalo bena be ko̱di. Be be̱be̱ o langwea to̱ nja nu mapule̱ sengane̱ babo̱ dipita labu la was’a peńa. (Mat. 28:19, 20; Bbī. 14:6, 7; 22:17) We te̱ mō̱ ńa dimuti dinde̱ne̱, ye̱ke̱i te̱ dipita la kie̱le̱ ni maye̱ ńe bonam le wa tiki.

3. Nje Satan a mapulano̱ e?

³ Diabolo a mapula ná o bo̱lo̱ne̱ dipita lo̱ngo̱. A mapula ná wo̱nge̱le̱ ná Yehova a si to̱ndi wa, na ná a si me̱nde̱ pe̱ to̱ londe̱ makaki mao. Satan a we̱li te̱ bola ná di bo̱lo̱ne̱ dipita lasu, di si me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ ngiń’a mulema, je pe̱ ná jembe̱ o bolea Yehova. Ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱, Diabolo a keki o bola ná Hiob a bo̱lo̱ne̱ dipita lao, embe̱ pe̱ o bolea Yehova.

4. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e? (Hiob 1:9-12)

⁴ O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni Satan a kekino̱ ńakisane̱ Hiob ná a si be̱ pe̱ Yehova jemea. (Langa Hiob 1:9-12.) Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ nje eyembilan a Hiob yeno̱ ná yokwe̱le̱ biso̱, na ońola nje di s’angame̱nno̱ dimbea ná Yehova a to̱ndi biso̱ na ná a me̱nde̱ pe̱ londise̱ makaki mao.

5-6. Nje e po̱yedi Hiob o son a pambo a ponda e?

⁵ Hiob a ta a be̱ne̱ longe̱ la bwam jita. A ta a be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova. A ta a be̱ne̱ mbia munde̱ne̱ mwe bonam, a be̱ pe̱ m’bwaṅ jita. (Hiob 1:1-5) Nde buńa bō̱ buka te, Hiob a bo̱lo̱ne̱ be̱be̱ ná mambo me̱se̱. A se̱le̱ nde bo̱lo̱ne̱ byembe bao. (Hiob 1:13-17) Denge̱, bana bao be̱se̱ bena a tano̱ a to̱ndo̱ ba mawo̱. Keka te̱ dutea ndutu ńena a bono̱. Bayedi ba yo̱ki ńo̱sea ke̱ ba bo̱lo̱ne̱ muna mō̱ buka te̱. Keka so̱ te̱ dutea sese ninde̱ne̱ ńena Hiob na munj’ao ba sengino̱ ponda ba sengino̱ ná wea i dise̱ dom labu la bana. Je so̱ ná di so̱ṅtane̱ ońola nje Hiob a ńawo mbo̱t’ao na mo̱ a ja o mińangadu!​—Hiob 1:18-20.

⁶ Ombusa nika, Satan a boli ná Hiob a be̱ne̱ diboa di masengise̱ mo̱ sese, na lena di mabole̱ ná a bwe iso̱n. (Hiob 2:6-8; 7:5) Obiana nika e mapo̱ye̱ mo̱, Hiob a ta nde moto ńena ba mabolano̱ edube o mundi. Bato ba ta ba po̱ baise̱ mo̱ malea. (Hiob 31:18) Tatan ba ta nde ba ni ńa mo̱ mīla. Bonasango ao na mako̱m mao ba caki mo̱, name̱ne̱ pe̱ na baboledi bao!​—Hiob 19:13, 14, 16.

7. (a) Nje Hiob o̱nge̱le̱no̱ jombwea ndutu i kweledi mo̱ e, nde nje a bangino̱ bola e? (b) Ka nje te̱ duta di malee̱no̱, njika mitakisan kriste̱n ńeno̱ ná e lembe̱ e?

⁷ Satan a ta a pula ná Hiob o̱nge̱le̱ ná e nde taka ońolana Yehova a si do̱lisane̱ pe̱ mo̱. K’eyembilan, Satan a bolane̱ mùdi munde̱ne̱ mwena mu bule̱le̱ bolongi we̱ni bana ba Hiob be̱se̱ ba tano̱ ba ko̱to̱me̱ o da. (Hiob 1:18, 19) A boli pe̱ ná wea i we o mo̱ń nde i dise̱ pe̱ mido̱ngi ma Hiob na batate̱ mo̱. (Hiob 1:16) Kana mùdi na wea ba wuno̱ o mo̱ń, Hiob o̱nge̱le̱ nde ná nik’e wu nde na Yehova. Nik’e boli so̱ ná Hiob o̱nge̱le̱ ná a boli lambo la bobe te̱nge̱ne̱ Yehova. To̱ na nika, Hiob a bangi o to̱bo̱ Sango ao ńe o mo̱ń. Hiob a ta a bia ná a kusane̱ Yehova mambo ma bwam mimbu jita, a dutedi ná yete̱na a ta muńe̱nge̱ o jemea mambo ma bwam, a ta pe̱ angame̱n be̱ be̱be̱ o jemea ma bobe. A kwali ná: “Dina la Yehova di sesabe̱.” (Hiob 1:20, 21; 2:10) To̱ná Hiob a bo̱lo̱ne̱no̱ m’bwaṅ mao, bana bao, na ja lao la bwam, a bengi te̱ nde be̱  Yehova jemea. Nde Satan a si ta a mádomse̱ na mo̱.

8. Nje epe̱pe̱ Satan a bolane̱no̱ Hiob e ?

⁸ Satan a bolane̱ pe̱ mako̱m ma Hiob ma lobango malalo ná ma bole ná nun o̱nge̱le̱ ná a titi mweńa. Ma mako̱m ma kwali ná Hiob e nde taka ońolana a boli jita la mambo ma bobe. (Hiob 22:5-9) Ba keki pe̱ o bola ná Hiob a dube̱ ná miwe̱n mao me̱se̱ o bwese̱ Yehova muńe̱nge̱ mi si be̱n ebolo. (Hiob 4:18; 22:2, 3; 25:4) Ba keki pe̱ o bola ná Hiob a si be̱ pe̱ mbaki ná Loba a to̱ndi mo̱, a si mombwea mo̱, na ná bolea la mo̱ di titi mweńa. Byala babu be wusa bola ná Hiob a bo̱lo̱ne̱ dipita.

9. Nje yongwane̱ Hiob o be̱ne̱ ngiń’a mulema e?

⁹ E̱ne̱ te̱ Hiob a jai o dibudu, e o senga sese ninde̱ne̱. (Hiob 2:8) Mako̱m mao me o benga kwala ná e nde mot’a bobe na ná nje ye̱se̱ a mabolano̱ e titi mweńa. Mitakisan me o ko̱ye̱ mo̱ me nde ka mikuta ma madale o makata, kwed’a bana bao pe̱ ka ebango o mulema. Hiob a se̱le̱ nde ko̱ mbuke. (Hiob 2:13–3:1) Yete̱na mako̱m ma Hiob mo̱nge̱le̱ nde ná ko̱ lao la mbuke di mapula nde kwala ná a me̱nde̱ to̱bo̱ Loba, ke̱ ba wo̱ndi nde babo̱me̱ne̱. Nine̱ ponda, Hiob​—a mam mulopo yen ebe, na mo̱ ombwa mako̱m mao​—a kwala ná: “Natē̱ na wo̱ na mabamse̱ nde k’am ni si be̱n misan!” (Hiob 27:5) Nje yo̱ngwane̱ Hiob o be̱ne̱ ngiń’a mulema to̱ na mitakisan mao me̱se̱ e? To̱ná a tano̱ a ńo̱sea, a si bo̱lo̱ne̱ dipita ná Loba lao di me̱nde̱ jo̱ngwane̱ mo̱. A ta a bia ná to̱ a wo̱ nde, Yehova a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ mo̱.​—Hiob 14:13-15.

10. Nje myango ma Hiob mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁰ Myango ma Hiob mi mokwe̱le̱ biso̱ ná Satan a titi ná a ńakisane̱ biso̱ ná di si  bolea pe̱ Yehova, na ná Yehova a bi nje ye̱se̱ e mapo̱ye̱ biso̱. Mi mo̱ngwane̱ pe̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ nje ye mweńa buka me̱se̱. Jombweye belēdi bō̱ ba tobotobo jeno̱ ná di busane̱ oten.

11. Njika mbaki jeno̱ ná di be̱ne̱ ke̱ di bengi lakisane̱ Yehova e? (Yakobo 4:7)

¹¹ Hiob a lee̱le̱ ná di bengi te̱ lakisane̱ Yehova, je ná di lembe̱ to̱ njika mitakisan, di we̱le̱ pe̱ te̱nge̱ne̱ Satan. Na njika tombwane̱ e? Betiledi be mabola biso̱ mbaki ná Diabolo a me̱nde̱ ńa biso̱ mila.​—Langa Yakobo 4:7.

12. Ne̱ni dipita la bepumbwedi lembe̱no̱ Hiob e?

¹² Jangame̱n be̱ne̱ mbaki ni bo̱le̱ ná bepumbwedi be me̱nde̱ be̱. Ka nje te̱ je̱nno̱ o jokwa di se̱le̱, Satan a yo̱ki bolane̱ bo̱ngo̱ ba kwedi o tute̱le̱ biso̱ ná di si be̱ pe̱ Yehova jemea. O nje e mombweye̱ Hiob, Satan a kwali ná Hiob a me̱nde̱ bola to̱ nje nde e mapule̱ ná a sunge longe̱ lao, to̱ e be̱ nde ná angame̱n jembe̱ o bolea Yehova. Satan a ta nde a wo̱ndo̱ mo̱me̱ne̱. To̱ná a tano̱ o bete̱medi be boli ná o̱nge̱le̱ ná a me̱nde̱ wo̱, Hiob a bengi te̱ nde o be̱ Yehova jemea. A we̱li o lembe̱ mitakisan mao ońolana a ta a be̱ne̱ mbaki ni bo̱le̱ ná Yehova e bwam, na ná a me̱nde̱ pe̱ po̱ngulane̱ mambo. Hiob a ta a dube̱ ná, yete̱na Yehova a si po̱ngulane̱ mambo ke̱ a dia longe̱, a me̱nde̱ bola nika o kie̱le̱ ni maye̱, a pumbwe̱le̱ pe̱ mo̱. Hiob a ta a dube̱ dipita la bepumbwedi. Biso̱ pe̱ di dube̱ te̱ dipita la bepumbwedi, di me̱nde̱ be̱ Yehova jemea to̱ di be̱ nde oboso ba kwedi.

13. Ońola nje jangame̱nno̱ jombwea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ misomba mena Satan a bolane̱no̱ te̱nge̱ne̱ Hiob e?

¹³ Jangame̱n jombwea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ misomba mena Satan a bolane̱no̱ te̱nge̱ne̱ Hiob, ońolana mo̱ pe̱ nde a mabolane̱no̱ o nin we̱nge̱ te̱nge̱ne̱ biso̱. Maka nje Satan a kwalino̱: “Me̱se̱ moto  [seto̱ buka te̱ Hiob] a be̱nno̱, e ná a bola mo̱ o sunga longe̱ lao!” (Hiob 2:4, 5) Satan a ta nde a pula kwala ná di si to̱ndi Yehova Loba na mbale̱, na ná di me̱nde̱ jembe̱ o bolea mo̱ yete̱na jangame̱n sunga longe̱ lasu. Satan a kwali pe̱ ná Loba a si to̱ndi biso̱, na ná miwe̱n masu o bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱ mi si be̱nedi mo̱ ebolo. Kana biso̱ di pite̱no̱ na Yehova, di bi misomba ma Satan, di si madube̱ so̱ mpoṅ mao.

14. Ne̱ni mitakisan meno̱ ná mongwane̱ biso̱ e? Bola eyembilan.

¹⁴ Mitakisan mena di malembe̱no̱ mi mabola biso̱ epolo o bia biso̱me̱ne̱. Mitakisan mena Hiob a lembe̱no̱ mongwane̱ mo̱ o je̱ne̱ mabo̱bo̱ mō̱ a tano̱ a be̱ne̱, na po̱ngulane̱ pe̱ mo̱. K’eyembilan, a so̱ṅtane̱ ná angame̱n bata sa sibise̱ la ńolo. (Hiob 42:3) Biso̱ pe̱ je ná jokwa mambo jita jombwea biso̱me̱ne̱ ke̱ je owas’a mitakisan. Munasango mō̱ nu belabe̱ ná Nikolay, * nu we̱le̱be̱ o beboa to̱ná a tano̱ a boa jita a kwali ná: “Ka nje te̱ radio e mongwane̱no̱ o bia ne̱ni teten a muboedi ńeno̱, nika pe̱ nde beboa be mongwane̱no̱ kriste̱n o bia bede̱mo bena a be̱nno̱.” Di we̱li te̱ o maka mabo̱bo̱ masu, je pe̱ so̱ ná di po̱ngulane̱ mo̱.

15. Nja jangame̱nno̱ sengane̱ e, ońola nje pe̱ e?

¹⁵ Yehova nde jangame̱nno̱ sengane̱, seto̱ basingedi basu. Hiob a lambe̱ toi ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ ponda Yehova a kwalisane̱no̱ mo̱. Loba a baise̱ Hiob myuedi mō̱ mena mongwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ ná a mombwea mo̱, ka min: ‘Mo̱  o me̱ne̱ ngiń’am o mambo mena na wekino̱ e? Na bi nje ye̱se̱ e po̱yedi wa, o mo̱nge̱le̱ ná na titi ná nombwea wa e?’ Hiob alabe̱ na sibise̱ la ńolo, a timbise̱le̱ pe̱ masoma ońola bwam ba Yehova. Mo ná: “Na ta nde na senga ońol’ango̱ na matoi, nde tatan diso̱ lam je̱n wa.” (Hiob 42:5) Yen ebe Hiob a ta nde a dia a jai o mińangadu ponda a kwalino̱ be byala, na ńolo ni londi na bekako, a ta pe̱ a dia a mea bana bao. To̱ na nika ńe̱se̱, Yehova a boli Hiob mbaki ná a to̱ndi mo̱, a do̱lisane̱ pe̱ mo̱.​—Hiob 42:7, 8.

16. Bupisane̱ Yesaya 49:15, 16, nje di s’angame̱nno̱ dimbea ke̱ je owas’a mitakisan e?

¹⁶ O nin we̱nge̱ pe̱, bato be ná ba loa biso̱, ba bolane̱ pe̱ biso̱ mambo biana di titi mweńa. Be ná ba keka o ńamse̱ dina lasu to̱ la bebokedi basu, “nde ba kwala pe̱ to̱ njika ńai a bobe bake̱le̱” biso̱. (Mat. 5:11) Myango ma Hiob mi malee̱ biso̱ ná Yehova e mbaki ná di me̱nde̱ benga be̱ mo̱ jemea ke̱ je owas’a mitakisan. Yehova a to̱ndi biso̱, a si me̱nde̱ pe̱ to̱ caka ba bena ba pite̱ na mo̱ to̱ buńa. (Langa Yesaya 49:15, 16.) O si lambe̱ toi o senga mpoṅ mena basingedi ba Loba ba makwalano̱! James, Munasango mō̱ ńa Turki ńena mbia mao mu lembe̱ mitakisan ma ngińa a kwali ná: “Di so̱ṅtane̱ ná di lambe̱ te̱ toi o senga mpoṅ mena ba makwalano̱ te̱nge̱ne̱ baboledi ba Loba, nik’e mabo̱bise̱ biso̱. Di tingame̱ so̱ na dipita lasu, di benga pe̱ we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o ebol’a Yehova. Nik’e boli ná di benge kombe̱ muńe̱nge̱ masu.” Kapo̱ ka  Hiob, di masengane̱ nde Yehova! Mpoṅ mena basingedi basu ba makwalano̱ mi si me̱nde̱ bola ná di bo̱lo̱ne̱ dipita lasu.

17. Nje eyembilan a bome na bito ba jemea bena kalat’a Bonahebe̱r bepasi 11 e makwaleano̱ e mokwele̱no̱ wa e?

¹⁷ Hiob e nde buka te̱ mō̱ ńa baboledi ba Yehova bena ba bengi o boleye̱ mo̱ ke̱ be owas’a mitakisan minde̱ne̱. O leta lao a tiledino̱ Bonahebe̱r, ńamuloloma Paulo a kwaledi pe̱ ońola bape̱pe̱ bena a bele̱no̱ ná “diwindiwindi la bato ba mboṅ.” (Bon. 12:1) Babo̱ be̱se̱ ba kusi mitakisan minde̱ne̱, nde ba bengi o be̱ Yehova jemea o longe̱ labu le̱se̱. (Bon. 11:36-40) Mo̱ titimbe̱ ńena ba lee̱le̱no̱ na ebol’abu ya ngińa, ba ta nde ewolo e? Tomtom! To̱ná ba s’enno̱ belondisedi ba makaki ma Loba ke̱ be longe̱, ba bengi te̱ nde o pite̱ na Yehova. Kana ba tano̱ pe̱ ba bia ná ba do̱lisane̱ Yehova, ba ta mbaki ná ba me̱nde̱ je̱ne̱ belondisedi ba makaki mao. (Bon. 11:4, 5) Eyembilan abu ye ná yembe̱ biso̱ ná di benge o pite̱ na Yehova.

18. Njika bedomsedi o no̱ngino̱ e? (Bonahebe̱r 11:6)

¹⁸ We̱nge̱, je nde o wase ni mabenge̱ nde be̱ bobe mo̱ na mo̱. (2 Tim. 3:13) Satan a dia a makekise̱ baboledi ba Loba. E be̱ to̱ njika mitakisan mena mi nanga biso̱ oboso, di no̱nge bedomsedi ba bola ebolo na ngińa ońola Yehova, na mbaki ná “di pite̱ nde na Loba la longe̱.” (1 Tim. 4:10) O si dimbea ná minam mena Loba a bolino̱ Hiob o su la longe̱ lao mi mabamse̱ ná “[Yehova] a londi na bwam, a be̱n pe̱ na mulema ma ndedi.” (Yak. 5:11) Biso̱ pe̱ di no̱nge so̱ bedomsedi ba benga be̱ Yehova jemea, na mbaki ná a me̱nde̱ namse̱ “ba ba mapulise̱ mo̱.”​—Langa Bonahebe̱r 11:6.