Na yabe̱ nde mundi ma Saxony, o Republik Demokratik ńa Jaman. Di ta di to̱ndo̱ne̱ jita o mbia masu, bayedi bam pe̱ bokwe̱le̱ mba bete̱sedi ba longe̱ ba bwam. Republik Demokratik ńa Jaman e ta nde ekombo a ko̱munist, ońola nika so̱, bato jita o Saxony ba si ta ba no̱ngo̱ ebasi mweńa. Mba pe̱ na ta nde no̱nge̱le̱ ná Loba a titi. Ke̱ na be̱n 18 la mbu, mambo maba ma ta ma die̱le̱ longe̱ lam ma ta nde: si dube̱ ná Loba e, na Ko̱munism.

Ońola nje Ko̱munism e dutino̱ mba e? Ońolana na ta na to̱ndo̱ din jo̱nge̱le̱ ná bato be̱se̱ be nde ńai po̱. Jo̱nge̱le̱ lam di ta nde ná bato be̱se̱ bangame̱n nde be̱ne̱ mambo ńai po̱, nik’e wusa bola ná bō̱ ba si be̱ m’bwaṅ jita, bape̱pe̱ pe̱ ba si be̱ tue. Na ta so̱ na we̱le̱ mbame̱ne̱ mususu o ńaṅ la Ko̱munist. Ke̱ na be̱n 14 la mbu, na ta be̱ na tombise̱ ponda jita o ko̱te̱le̱ pepa i pimbabe̱ o bwam ná ba bolane̱ pe̱te̱ mo̱. Mundi ma Aue mu bwane̱ miwe̱n mam muńe̱nge̱ kańena manea ma mu mundi ma boli mba ko̱ndo̱. To̱ná na tano̱ na dia eso̱mbe̱, na ta na bia bato ba politik bande̱ne̱ ba Republik Demokratik ńa Jaman. Na ta nde no̱nge̱le̱ ná ne nde bola nje e te̱nge̱n na ná na me̱nde̱ be̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱ ńe mbaki.

Nde mapita mam me̱se̱ ma kwedi o madiba. O mbu 1989 edim’a Berlin e kwedi, na ńaṅ la Ko̱munist le o Mikondo ma Europa pe̱ di ko̱. Ndutu po̱ te̱ e wan nde nipe̱pe̱. Na timbi so̱ so̱ṅtane̱ ná si te̱me̱ la sim le nde Republik Demokratik ńa Jaman o maya. K’eyembilan, bato bena ba si ta ba sue̱le̱ Ko̱munism ba ta ba ye̱usabe̱. Ne̱ni nika e tano̱ ńangame̱n bolane̱ e? Biso̱ Ko̱munist di si ta pe̱ nde di dube̱ ná bato be̱se̱ be nde ńai po̱ e? Mo̱ Ko̱munism e ta nde ndo̱ti e? Na mba na ńo̱sea na ndutu.

Na tuko so̱ mambo na tano̱ na bupe̱, na mba na we̱le̱ mbame̱ne̱ mususu o musiki na o maduta. Nika na tano̱ na be̱ne̱ epolo o jingea o esukul’a musiki na o universite, ndo̱t’am e ta nde ná na be̱ mulo̱nge̱ myenge na mupo̱nge̱ maduta nunde̱ne̱. Na ta na mádimbea bete̱sedi ba bwam be̱se̱ nokono̱ ke̱ ne muna. Nje e ta mba mweńa e ta nde ná na silane̱ longe̱, na be̱ne̱ pe̱ bito jita. Nde musiki, maduta, na silane̱ lam la longe̱ ba si lo̱ki mutaka mu ta mba o mulema. Nate̱na maduta na penno̱ ma ta nde ma lee̱ bo̱ngo̱ mo̱ na mo̱. Nje kie̱le̱ ni maye̱ e mawanano̱ e? Nje pe̱ ye janda la longe̱ e?

Ponda na so̱ino̱ malabe̱ na tano̱ na wasa, ma ńakisan mba jita. Ebiamu ewo̱, na ta na kwalea ońola kie̱le̱ ni maye̱ na bautu bape̱pe̱. Mandy * a ta nde mō̱ ńa ba bautu, a be̱ pe̱ Mboṅ a Yehova. A boli mba malea ma bwam y’ebiamu. Mo̱ na mba ná: “Andreas, o mapula te̱ malabe̱ ma myuedi mo̱ngo̱ jombwea longe̱ na kie̱le̱ ni maye̱, no̱ngo̱ ponda o wasa mo̱ o Bibe̱l.”

Na si ta mbaki jita, nde na no̱ngi bedomsedi o wasa malabe̱ o Bibe̱l. Mandy a langwedi mba ná na lange Daniel bepasi 2, nje pe̱ na langino̱ oten e ńakisan mba. Y’edinge̱ e makwalea nde ońola manea ma wase, mena ma me̱nde̱ be̱ nate̱na o nin we̱nge̱. Mandy a lee̱ mba bedinge̱ ba Bibe̱l bepe̱pe̱ be mombweye̱ kie̱le̱ ńasu ni maye̱. Na ta so̱ na niso̱ malabe̱ ma myuedi mam! Nde nja nu tili be bedinge̱ e, nja pe̱ nu wusa bīse ná te̱ite̱i nje e me̱nde̱ bolane̱ kie̱le̱ ni maye̱ e ? Mo̱ ye ná e be̱ ná Loba e na mbale̱ e?

Mandy a lee̱ mba Horst na Angelika, Mboṅ a Yehova iba yena yongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ Eyal’a Loba bwam. Na pomane̱ jemba ná Mboṅ a Yehova buka te̱ nde i mabolane̱ dina la Loba, na ná babo̱ pe̱ nde ba malee̱ bato o bia Yehova ka nje te̱ e mapulano̱. (Myenge 83:19; Mateo 6:​9) Noko ná Yehova Loba a boli mbel’a moto dipita la longe̱ la bwindea le mbo̱le̱ o paradisi o wase. Myenge 37:9 mo̱ ná: “Ba ba pite̱ na Yehova ba me̱nde̱ sangwa ekombo.” Nik’e boli mba ná na so̱ṅtane̱ ná di dipita le nde ońola be̱se̱ bena ba mapo̱nge̱ miwe̱n o dangwa bupisane̱ bete̱sedi ba Loba ka nje te̱ Bibe̱l e matele̱ye̱no̱.

Na po̱ngi miwe̱n minde̱ne̱ o tukwa longe̱ lam ná na die̱le̱ mo̱ bupisane̱ Bibe̱l. Bia lam la musiki di boli ná na be̱ kumba, na ta so̱ nangame̱n se̱le̱ jokwa o be̱ne̱ sibise̱ la ńolo. E si ta pe̱ to̱ mba bu o jese̱le̱ longe̱ la bobe na tano̱ na mábe̱ne̱. E se̱ masoma na matimbise̱le̱no̱ Yehova ońolana e we̱lisane̱ na ba ba mapo̱nge̱ miwe̱n mabu me̱se̱ o we̱le̱ o ebolo nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱, e ndedi, a maso̱ṅtane̱ pe̱ babo̱!

Botea ke̱ muna natē̱ ponda ná po̱ino̱ 18 la mbu, na ta nde owas’a belongedi ba Ko̱munism, na si ta pe̱ to̱ na dube̱ ná Loba e; ye we̱nge̱ pond’a bwaba Bibe̱l e tukono̱ longe̱ lam. Nje nokono̱ e bo̱le̱ mutaka na tano̱ na be̱ne̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱, e bola pe̱ ná longe̱ lam di be̱ne̱ janda. O mbu 1993, na dubisabe̱ ka Mboṅ a Yehova, o mbu 2000 pe̱ na bai Tabitha, munańango ńe ko̱di. Di tombise̱ ponda jita o jongwane̱ bato bape̱pe̱ o bia Bibe̱l. Jita la bato bena di dongame̱nno̱ ba ta nde o mulemlem ma bete̱medi ka mba, Ko̱munism e ta e be̱ne̱ ngińa ninde̱ne̱ o longe̱ labu, ba si ta pe̱ to̱ ba dube̱ ná Loba e. Na ta muńe̱nge̱ jita o lee̱ babo̱ ne̱ni bia Yehova.

Ponda na botedino̱ jukea o ndongame̱n a Mboṅ a Yehova, bayedi bam ba lingi jita. Nde ba timbi je̱ne̱ bwam bwena mulatako mam na Mboṅ a Yehova mu wanedino̱ mba o longe̱. Ne muńe̱nge̱ ná tatan ba nilanga Bibe̱l, ba nukea pe̱ o ndongame̱n a Mboṅ a Yehova.

Biso̱ na Tabitha je bonam o diba lasu ebanja di mapo̱ngo̱ miwe̱n o bupe̱ na batabata malea ma bolabe̱ o Bibe̱l ońola babaedi. K’eyembilan, sengane̱ la malea ma Bibe̱l jombwea be̱ la ko̱nji o diba di mabata nde jouse̱ diba lasu.​​—Bonahebe̱r 13:4.

Na si mabwa pe̱ longe̱ to̱ kie̱le̱ ni maye̱ bo̱ngo̱. Na bi ná ne nde elong’a mbia ma bonasango na bonańango be o wase ńe̱se̱, bena ba be̱n musango ma mbale̱ na jalatane̱ oteten abu. O mu mbia, biso̱ be̱se̱ je nde ńai po̱. Di jo̱nge̱le̱ nde na tano̱ na be̱ne̱, nika pe̱ nde e ta ńo̱ng’am o longe̱.