Ee, le ge Beibele e se puku ya thutamahlale, e nepagetše ge e bolela ka ditaba tša thutamahlale. Ela hloko e mengwe ya mehlala yeo e bontšhago gore thutamahlale le Beibele di a dumelelana le gore Beibele e hupere ditaba tše dingwe tša thutamahlale tšeo di fapanago kudu le ditumelo tša batho ba bantši bao ba phetšego nakong ya ge e be e ngwalwa.

•   Legohle le bile le mathomo. (Genesi 1:1) Ka mo go fapanego, dinonwane tše dintši tša bogologolo di hlalosa gore legohle ga se la bopša, eupša le rulagantšwe go tšwa tlhakatlhakanong yeo e lego gona. Bababilona ba be ba dumela gore medimo yeo e bopilego legohle e tšwa mawatleng a mabedi. Dinonwane tše dingwe di bolela gore legohle le tšwa leeng le legologolo.

•   Letšatši le letšatši legohle le laolwa ke melao e kwagalago ya tlhago, e sego dikganyogo tša medimo. (Jobo 38:33; Jeremia 33:25) Dinonwane tše di bolelwago lefaseng ka bophara di ruta gore batho ba laolwa ke medimo ya go se kwešišege le yeo gantši e lego sehlogo.

•   Lefase ga se la thekgwa ke selo. (Jobo 26:7) Batho ba bantši ba bogologolo ba be ba dumela gore lefase ke nkgokolo ya phaphathi, le thekgilwe ke selo se sengwe se segologolo goba phoofolo e bjalo ka nare goba khudu.

•   Dinoka le methopo ya meetse di hwetša meetse ao a moyafatšego go tšwa mawatleng le methopong e mengwe ke moka meetse ao a na e le pula, sefako goba kapoko. (Jobo 36:27, 28; Mmoledi 1:7; Jesaya 55:10; Amose 9:6) Bagerika ba bogologolo ba be ba nagana gore meetse a dinoka a tšwa lewatleng leo le lego ka tlase ga lefase, gomme kgopolo ye e ile ya tšwela pele go fihla le lekgolong la ngwaga la bo-18.

•   Dithaba di a rotoga tša ba tša wa, le gona dithaba tšeo re di bonago lehono di kile tša ba ka tlase ga lewatle. (Psalme 104:6, 8) Go fapana le seo, dinonwane tše mmalwa di ruta gore medimo e hlodile dithaba ka tsela yeo ga bjale di lego ka yona.

•   Mekgwa ya bohlweki e dira gore batho ba phele gabotse. Molao wo o bego o neilwe setšhaba sa Isiraele o be o akaretša ditaelo tša gore motho a hlape ka morago ga go swara setopo, go tswalelela bao ba swerwego ke malwetši ao a fetelago le go epela mantle. (Lefitiko 11:28; 13:1-5; Doiteronomio 23:13) Go fapana le seo, ge Baisiraele ba be ba newa ditaelo tše, Baegipita ba be ba alafa ntho ka motswako woo o dirilwego ka mantle a batho.

 Tlhahlobo e kwagalago ya Beibele e bontšhitše karabo e le aowa. Ka mo tlase go lokeleditšwe dikgopolo tše di tlwaelegilego tšeo di fošagetšego tša mabapi le go nepagala ga Beibele ditabeng tša thutamahlale:

 Maaka: Beibele e ruta gore legohle le hlodilwe ka matšatši a tshelelago a diiri tše 24.

 Therešo: Go ya ka Beibele, Modimo o hlodile legohle ka nako e telele e sa tsebjego. (Genesi 1:1) Le gona, matšatši a tlholo ao a hlalositšwego kgaolong ya pele ya Genesi e be e le matšatši a matelele ao go sa bolelwego bogolo bja ona. Ge e le gabotse, nako ka moka yeo legodimo le lefase di hlodilwego ka yona le yona e bitšwa “letšatši.”—Genesi 2:4.

 Maaka: Beibele e re dimela di ile tša hlolwa pele ga ge letšatši le ka ba gona e le gore go kgonege go thekga mogato wa photosynthesis.—Genesi 1:11, 16.

 Therešo: Beibele e bontšha gore letšatši, e lego e nngwe ya dinaledi tšeo di bopago “magodimo,” le bile gona pele ga ge dimela di hlolwa. (Genesi 1:1) Seetša se phatlaletšego seo se tšwago letšatšing se fihlile lefaseng “letšatšing” la pele, goba nakong ya tlholo. Ge lefaufau le be le thoma go apoga ka “letšatši” la boraro la tlholo, seetša se ile sa kgona go thekga mogato wa photosynthesis. (Genesi 1:3-5, 12, 13) Ke ka nako yeo moo letšatši le ilego la thoma go bonagala lefaseng ka moka.—Genesi 1:16.

 Maaka: Beibele e re letšatši le sepela go dikologa lefase.

 Therešo: Mmoledi 1:5 e re: “Letšatši le lona le hlabile la ba la sobela, le tla le akgofetše lefelong la lona moo le tlago go hlaba gona.” Lega go le bjalo, mantšu a a fo hlalosa seo se bonagalago e le mosepelo wa letšatši ka ge le bonwa go tšwa lefaseng. Le lehono, motho a ka diriša mantšu a bjalo ka ‘letšatši le a hlaba’ le ‘letšatši le a sobela,’ lega go le bjalo, o a tseba gore lefase le sepela go dikologa letšatši.

 Maaka: Beibele e re lefase ke phaphathi.

 Therešo: Beibele e diriša polelwana e rego “xo fihla maxomong a lefase” e ra gore “go fihla karolong ya kgole ya lefase”; se ga se bolele gore lefase ke phaphathi goba le na le mellwane. (Ditiro 1:8; Beibele ya Sepedi) Ka mo go swanago, polelwana e rego “dikhutlong tše nne tša lefase” e fo ba seka polelo seo se šupago lefase ka moka; lehono motho a ka bolela ka dikhutlo tše nne tša khamphase e le tshwantšhišo e swanago.—Jesaya 11:12; Luka 13:29.

 Maaka: Beibele e re nkgokolo e lekana le bophara bja yona ka makga a mararo, eupša palo ya yona ya maleba ke pi (π), goba mo e ka bago 3.1416.

 Therešo: Go elwa ga “Sebjana se segologolo” seo se lego go 1 Dikgoši 7:23 le 2 Dikoronika 4:2 go bontšha gore sebjana seo se na le bophara bja dikubiti tše 10 le gore go be “go nyakega thapo ya dikubiti tše masometharo gore e se dikologe.” Dikelo tše e ka ba e le palo yeo e nyakilego go ba kgauswi le palo e feletšego. Le gona go a kgonega gore nkgokolo le bophara bja sona bo emela bokagare le bokantle bja sebjana seo ka mo go swanago.