Le ge Beibele e se puku ya kalafo, e na le keletšo yeo re ka e dirišago le yeo e nago le mohola. Keletšo ye e ka thuša motho yo a nago le mathata a tša monagano. Bona mehlala e latelago.

“Batho ba ba phetšego gabotse ga ba nyake ngaka, eupša ba ba babjago ba a e nyaka.”—MATEO 9:12.

Beibele e a dumela gore re ka hloka thušo ya ngaka. Batho ba bantši bao ba nago le bolwetši bja monagano, ba thušitšwe ke go hwetša tsebišo e nepagetšego ka malwetši a bona le go ya ngakeng.

“Go Tlwaetša mmele go a hola.” —1 TIMOTHEO 4:8.

Go dira dilo tšeo di re holago mmeleng go ka re thuša gore re dule re nagana gabotse. Dilo tšeo di akaretša go dula re itšhidulla, go ja gabotse le go robala ka mo go lekanego.

“Pelo e thabilego e etša sehlare se se fodišago, eupša moya o nyamilego o omiša marapo.”—Diema 17:22.

Go bala ditemana tša Beibele tšeo di kgothatšago le go ipeela dilo tšeo o nyakago go di fihlelela go ka go thuša gore o thabe. Ge e ba o dula o nagana ka dilo tše dibotse tšeo di go diragalelago mo bophelong le go tshepa gore dilo di tlo loka nakong e tlago,  gona o tlo kgona go lebeletšana le bothata bjo o nago le bona bja monagano.

“Bohlale ke bja baipoetši”—Diema 11:2.

Ka dinako tše dingwe o ka no se kgone go dira dilo ka moka tšeo o nyakago go di dira o nnoši, dumelela ba bangwe gore ba go thuše. Bagwera ba gago le ba leloko ba ka no ba ba nyaka go go thuša eupša ba sa tsebe gore ba go thuše bjang. Ba botše gore ke eng seo se ka go thušago kudu. O se ke wa letela gore ba go direle dilo tše dintši kudu, dula o leboga dilo ka moka tšeo ba go direlago tšona.

Nicole, a yo a nago le bolwetši bja bipolar o re: “Ke be ke ikwa gore go na le selo seo se sa sepelego gabotse ka nna, ka gona ke ile ka ya ngakeng. E ile ya mpotša gore ke tshwenya ke eng. Seo se ile sa nthuša gore ke kwešiše gore ke tshwenya ke eng le go ithuta gore ke kalafo efe yeo e ka nthušago.”

Peter yo a nago le bolwetši bja go gateletšega monaganong o re: “Ke lemogile gore go bala Beibele le mosadi wa ka ka mehla go nthuša gore ke thome letšatši le lengwe le le lengwe ka dikgopolo tše dibotse tša Beibele tšeo di kgothatšago. Gantši ka matšatši ao go bago boima gore ke kgotlelele, ke hwetša temana yeo e nkgomago pelo.”

Ji-yoo yo a nago le bolwetši bja go se je gabotse o re: “Go be go le boima gore ke botše ba bangwe ka bolwetši bjaka ka gobane bo be bo ntshwabiša. Eupša mogwera wa ka wa kgauswi o be a nkwešiša kudu le go nkwela bohloko. O be a dira gore ke ikwe ke le kaone le go bona gore ga ke noši.”

Timothy yo a nago le bolwetši bja obsessive compulsive disorder o re: “Beibele e nthušitše gore ke be le tekatekano ge go tliwa tabeng ya mošomo le go khutša. Bohlale bja yona bo nthušitše go lebeletšana le maikwelo ao a dulago a ntshwenya.”