So vakerela i Biblija baši tolerancija?
„I tolerancija tani šukar osobina so kerela te ovel mir“. (Deklaracija taro UNESKO bašo principija baši tolerancija taro 1995 berš).
Tari javer strana, keda nane tolerancija, adava šaj te kerel te na ovel poštovanje, pa čak te ovel omraza. Okolen so isi len asavke čuvstvija šaj te vakeren lošna bukja, te ovel len predrasude hem te oven nasilna.
Ama, e manušen isi len različno mislenje bašo adava so značinela te ovel pe tolerantno. Nesave mislinena kaj nekoj tano tolerantno samo ako prifatinela sa so kerena o javera. A javera palem, sprema adava so sikavela i Biblija, mislinena kaj nekoj tano tolerantno ako poštujnela o pravo e javerengoro korkori te birinel ko so ka verujnel hem sar ka živinel, čak ako ov na soglasinela pe adale stavencar.
Šaj li i Biblija te pomožinel e manušenge ko avdisutno vreme te sikaven čačutni tolerancija?
I biblisko osnova baši tolerancija
I Biblija pottikninela amen te ova tolerantna. Ki late pišinela: „Tumari razumnost neka ovel pendžardi anglo sa o manuša“ (Filipjanja 4:5). I Biblija ohrabrinela amen te ova e javerencar obzirna, kulturna hem pravedna. Okola so ikerena pe ko akava sovet prifatinena e javerengoro pravo sar ka živinen, iako ola šaj na soglasinena pe adalea.
Sepak, tari Biblija doznajnaja kaj o Devel dengja merilija sprema kola so o manuša valjani te živinen. Oj vakerela: „[O Devel] vakergja tuke, manuša, soj tano šukar“ (Mihej 6:8). Ki late isi korisna sovetija kola so o Devel dengja e manušenge bašo lengoro šukaripe, te šaj te ovel len najšukar životo so šaj (Isaija 48:17, 18).
O Devel na dengja amen pravo te sudina e javerenge. Sprema i Biblija, samo „jekh tano adava so dela o zakoni hem soj tano Sudija... A koj sian tu te osudine tle pašutne?“ (Jakov 4:12). O Devel sekaske dengja sloboda korkori te anel odluke baši kola so lično ka odgovorinel (5. Mojseeva 30:19).
So vakerela i Biblija bašo poštovanje
Ki Biblija pišinela: „Poštujnen sarinen“ (1. Petareskoro 2:17). Adaleske, okola so odlučinena te živinen sprema o bibliska merilija poštujnena sa e manušen, bizi razlika ko so verujnena ili sar živinena (Luka 6:31). Akava na značinela kaj okola so živinena sprema e Biblijakere merilija ka soglasinen pe sa adalea ko so verujnena ili mislinena o javera, ili palem kaj ka poddržinen sa lengere odluke. Ama, namesto te ponašinen pe grubo hem bizo poštovanje, ola ka den pestar sa te šaj te ponašinen pe e javerencar agjaar sar so ponašinela pe sine o Isus.
Na primer, jekh puti, o Isus kergja lafi jekhe džuvljaja koja so sine ki religija kolaja so ov na soglasinela pe sine. Isto agjaar akaja džuvli živinela sine manušea kova so na sine lakoro rom. Asavko životo o Isus na odobrinela sine. Sepak, keda kergja laja lafi, ov sikavgja poštovanje (Jovan 4:9, 17-24).
Isto sar o Isus, o hristijanja tane spremna te objasninen pumare veruvanja okolenge so mangena te šunen len, ama keda kerena adava sikavena „hor poštovanje“ (1. Petareskoro 3:15). I Biblija sovetinela e hristijanen te na čhiven plo mislenje e javerenge. Ki late pišinela kaj okova so džala palo Isus „na valjani te akošel pe, nego valjani te ovel ljubezno sarinencar“, a ko adava tane vklučime okola da so isi len javera veruvanja (2. Timotej 2:24).
So vakerela i Biblija baši omraza
Ki Biblija pišinela kaj valjani te ova ko mir sarinencar (Evreija 12:14). O manuš so mangela te ovel mir na mukhela te bajrol ko leskoro vilo omraza. Bizo te kerel nešto soj tano protiv ple stavija, ov dela pestar sa te ovel ko mir e javerencar (Matej 5:9). Ustvari, i Biblija pottikninela e hristijanen te mangen ple dušmanen agjaar so ka ponašinen pe šukar, iako o dušmanja postapinena lošno lencar (Matej 5:44).
I Biblija vakerela kaj o Devel mrzinela, ili javere lafencar, odvratno leske keda nekoj peravela nekaskoro dostoinstvo ili kerela šteta e javerenge (Izreki 6:16-19). Ama o lafi „mrzinela“ akate značinela te oven tuke odvratna o lošna postapke. Sepak, i Biblija sikavela kaj o Devel tano spremno te prostinel hem te pomožinel e manušenge so mangena te menin plo način sar živinena, hem te živinen sprema leskere merilija (Isaija 55:7).
Bibliska stihija so kerena lafi baši tolerancija hem poštovanje
Tit 3:2: „Te oven razumna... sekogaš krotka sarinencar“.
Jekh razumno manuš tano ljubezno sprema adala so isi len različno mislenje lestar, hem agjaar kerela te ovel poštovanje maškar lende.
Matej 7:12: „Sa so tumen mangena o manuša te keren tumenge, tumen da mora te keren lenge“.
Sarine amen ceninaja keda o javera poštujnena amen hem sikavena kaj lenge važno sar amen dikhaja ko bukja hem sar osetinaja amen. Te šaj te doznajne poviše bašo adava sar te primenine akava pendžardo pravilo so vakergja le o Isus, dikh i statija „Šta je zlatno pravilo?“
Isus Navin 24:15: „Birinen avdive kaske ka služinen“.
Sa o manuša isi len pravo te anen odluke korkori peske. Keda poštujnaja adava pravo, keraja te ovel mir.
Apostolija 10:34: „O Devel nane pristrasno“.
O Devel nikas na odvojnela. I kultura, o pol, i nacionalnost, i rasa hem o poteklo nekaskoro na vlijajnela upro adava sar o Devel ka postapinel lea. Okola so mangena te džan palo primer e Devleskoro sikavena poštovanje sarinenge.
Avakum 1:12, 13: „Devla... tu našti te trpine o lošnipe“.
E Devleskiri tolerancija isi la granice. Ov nane te mukhel o manuša te keren lošnipe zasekogaš. Te šaj te doznajne nešto poviše bašo akava, dikh o videoklipi Soske o Devel panda mukhela te ovel o lošnipe hem o muke?
Rimjanja 12:19: „Mukhen o Devel te sikavel pli holi, soske tano pišimo: ’Me ka iranav o lošnipe, me ka dav len adava so zaslužinena, vakerela o Jehova‘“. a
O Jehova o Devel nikaske na dengja pravo te iranel lošnipaja bašo lošnipe. Ov sarinenge ka del pravda ko vreme keda ov odredingja le. Te šaj te doznajne nešto poviše bašo akava, čitin i statija „Vistinska pravda pod Božjata vlada“.
a Jehova tano e Devleskoro anav (Psalm 83:18). Dikh i statija „Koj tano o Jehova?“
