KO 1970. berš, o arheolozija arakhlje jekh svitko kolje i jag oštetindža, ko En Gedi, ko Izrael, paše uzo zapadno obala ko Mrtvo more. On arakhlje o svitko dži handže i sinagoga, koja hine thardi ked o gav hine uništimo, verovatno ko šovto veko ki a. e. Odoljese so o svitko hine ko lošno stanje našti hine te čitini pe; čak našti hine te phravel pe, a te na oštetini pe pana pobuter. Ama, prekali 3D tehnika ando skeniranje, šaj hine te dikhel pe so pisini ano ljeste, samči o svitko „phravdža pe“. O digitalno softver e snimibase but pomožindža te šaj te čitini pe so pisini.

So o skener mothovdža? Mothovdža so ko svitko hine tekst andi Biblija. Ko jekh deo kova ačhilo ando svitko tane pisime o stihija kotar početko andi knjiga Levitska. Ko akala stihija pisini e Devljeso nav, ki hebrejsko čhib, (o štar slovija ki hebrejsko čhib kola mothovena e Devljeso nav – JHVH). Odova svitko kova arakhlje izgleda so avela maškaro 50. berš hem 400. berš ki a. e. Ov tano najpurano biblijako tekst ki hebrejsko čhib, palo o kumransko svitko. O Gil Zohar pisindža ko novine The Jerusalem Post so angljeder so „phravdža pe“ o svitko En Gedi, koro 1 000 berš hine razlika maškaro duj najpurane biblijake rukopisija. A odola tane o svitkija ando Mrtvo more kola avena koro 100-to berš angljeder a. e. hem o Alepsko kodeks kova hine koro 930. berš. Premalo stručna manuša, o tekst ando akava svitko mothovi so o Masoretsko tekst andi Tora na hine menimo, iako hiljade berša nakhlje hem so o greške kola o prepisivačija čerdže na menindže o tekst.