Bil je hladen in vetroven dan v kanadski provinci Alberta. Bob je vozil kombi približno 100 kilometrov na uro, ko mu je nenadoma počila zadnja leva guma. Na začetku ni vedel, kaj se je zgodilo, zato se je odločil peljati še pet kilometrov do doma.

 V pismu, ki ga je poslal krajevni kraljestveni dvorani Jehovovih prič, je pojasnil, kaj se je zatem zgodilo. »Približal se mi je avto, v katerem je bilo pet mladih ljudi,« je napisal. »Spustili so šipo in mi povedali, da mi je počila guma. Ko smo zapeljali na stran, so se ponudili, da mi zamenjajo kolo. Sploh nisem vedel, ali imam rezervno kolo in dvigalko. Zlezli so pod kombi in našli oboje. Medtem ko so menjavali kolo, sem bil zraven na invalidskem vozičku. Bilo je ledeno mrzlo in je močno snežilo. Bili so elegantno oblečeni, a so mi vseeno zamenjali kolo. Tega sam ne bi zmogel.«

 »Hvaležen sem petim mladim Pričam, ki so mi priskočile na pomoč. Bili so na poti, da bi ljudem oznanjevali na domu. Ti mladi res ravnajo tako, kot učijo. Rešili so me iz težke okoliščine, ki bi se vlekla, zato sem jim res hvaležen. Le kdo je tega dne poslal te mlade angele na avtocesto?«