Kako Jehovove priče gledajo na znanost?
Spoštujemo znanstvene dosežke in sprejemamo znanstvena dognanja, ki so podprta z dokazi.
Znanost je »celota metodičnega raziskovanja sveta ter sistematično urejenih in dokazljivih spoznanj«. (Enciklopedija Slovenije) Sveto pismo ne uči znanosti, vendar pa spodbuja ljudi, naj preučujejo svet narave in izkoristijo znanstvene izsledke drugih. Razmislite o nekaterih primerih:
Astronomija: »Povzdignite svoje oči kvišku in glejte. Kdo je ustvaril vse te zvezde? On, ki jih vodi kakor vojsko po njihovem številu in jih vse kliče po imenu.« (Izaija 40:26)
Biologija: Za Salomona je rečeno: »Govoril je o drevju, od ceder na Libanonu do izopa, ki poganja na zidu. Govoril je o zvereh, pticah, laznini in ribah.« (1. kraljev 4:33)
Medicina: »Veselo srce učinkuje dobro kakor zdravilo, zlomljen duh pa suši kosti.« (Pregovori 17:22)
Meteorologija: »Ali si vstopil v skladišča snega, ali si videl zaloge toče [...]? Kje je pot, po kateri [...] se vzhodni veter razširja po zemlji?« (Job 38:22–24)
Naše publikacije vzbujajo pri bralcih spoštovanje do znanosti s tem, da vsebujejo članke o naravi in znanstvenih dosežkih. Starši, ki so Jehovove priče, spodbujajo svoje otroke, naj se izobražujejo, tako da bodo lahko bolje razumeli svet, ki jih obdaja. Številne Jehovove priče se udejstvujejo na področju znanosti, med drugim v biokemiji, matematiki in fiziki.
Omejitve znanosti
Ne strinjamo pa se s tem, da znanost lahko odgovori na vsa človekova vprašanja. a Na primer, geologi analizirajo, iz česa je Zemlja sestavljena, in strokovnjaki za biologijo človeka preučujejo, kako deluje telo. Toda zakaj je Zemlja tako optimalno prilagojena za življenje in zakaj vsi telesni organi delujejo tako usklajeno?
Prišli smo do sklepa, da je Sveto pismo edino, ki prepričljivo odgovarja na takšna vprašanja. (Psalm 139:13–16; Izaija 45:18) Zato smo mnenja, da k dobri izobrazbi spada učenje tako iz znanosti kot Svetega pisma.
Včasih je morda videti, da si znanost in Biblija nasprotujeta. Toda nekatera navidezna protislovja izhajajo iz netočnih predstav o tem, kar Biblija dejansko uči. Denimo, Sveto pismo ne uči, da je bila Zemlja ustvarjena v šestih dnevih, dolgih po 24 ur. (1. Mojzesova 1:1; 2:4)
Nekatere teorije, ki so splošno uveljavljene kot znanstvene, niso podprte z ustreznimi dokazi in niso sprejete s strani nekaterih visoko spoštovanih znanstvenikov. Na primer, glede na to, da se v naravi vidi inteligentna načrtnost, se pridružujemo mnenju številnih biologov, kemikov in drugih, ki so prišli do ugotovitve, da se živi organizmi niso razvili prek procesa naključne mutacije in naravne selekcije.
a Avstrijski fizik in Nobelov nagrajenec Erwin Schrödinger je zapisal, da znanost »o stvareh, ki so nam res pri srcu, ki nam res veliko pomenijo, molči kot grob«. Albert Einstein je izjavil: »Iz bolečih izkušenj smo se naučili, da razumsko mišljenje ne zadostuje za rešitev problemov našega družbenega življenja.«