BIBLIJA ni znanstveni priročnik. Vendar je glede znanstvenih tem izjemna, in sicer ne le zaradi tega, kar je v njej, ampak tudi zaradi tega, česar ni.

V starih časih je bilo splošno sprejeto marsikatero zmotno prepričanje. Glede Zemlje so obstajale številne ideje, od tega, da je ravna, pa do tega, da jo nekaj materialnega drži v zraku. Stoletja, preden je znanost odkrila, kako se bolezni širijo in preprečujejo, so zdravniki uporabljali metode, ki so bile v najboljšem primeru neučinkovite, v najslabšem pa smrtonosne. Po drugi strani pa Biblija nikjer v svojih več kot 1100 poglavjih ne podpira nobene neznanstvene ideje oziroma škodljive metode.

Že pred kakimi 3500 leti je Biblija trdila, da je Zemlja obešena »na ničemer«. (Job 26:7) V osmem stoletju pr. n. št. je Izaija jasno govoril o ‚zemeljskem krogu [oziroma krogli]‘. (Izaija 40:22, SSP) Okrogla Zemlja v praznem prostoru brez kakršne koli vidne oziroma fizične opore – ali ni ta opis slišati presenetljivo sodoben?

V prvih petih knjigah Biblije najdemo Postavo, ki je bila dana po Mojzesu in napisana okoli leta 1500 pr. n. št. V njej so zapisani z medicinskega stališča točni predpisi glede karantene za bolne, ravnanja s trupli in zakopavanja iztrebkov. (3. Mojzesova 13:1–5; 4. Mojzesova 19:1–13; 5. Mojzesova 23:13, 14)

Znanstveniki so – deloma ker so z zmogljivimi teleskopi opazovali vesolje – sklenili, da se je to »rodilo« nenadoma. Vsem znanstvenikom ni všeč to, na kar ta sklep namiguje. Neki profesor je zapisal: »Vesolje, ki je imelo začetek, pa [. . .] zahteva pravzrok; saj kdo bi si lahko zamislil takšno posledico brez ustreznega vzroka?« Vendar je bilo dosti pred iznajdbo teleskopa v prvi vrstici Biblije jasno zapisano: »V začetku je ustvaril Bog nebesa in zemljo.« (1. Mojzesova 1:1)

Čeprav je Biblija stara knjiga in obravnava številne teme, v njej ni znanstveno netočnih idej. Ali takšna knjiga ne zasluži, da jo vsaj pobliže pogledamo? *