Kdo zares stoji za okultizmom?

V SVETEM PISMU glede našega Stvarnika piše, da je »luč in da z njim ni povezana nikakršna tema«. (1. Janezovo 1:5) To še posebej velja v duhovnem pogledu. Ali je lahko torej pravi Bog tista sila, ki stoji za okultizmom? Ali pa gre pri tem za kakšno zlobno silo?

Najpogostejši okultistični dejavnosti sta vedeževanje in spiritizem, ki zajemata astrologijo, numerologijo, branje z dlani in čaranje, pa tudi komuniciranje z »mrtvimi« in izrekanje urokov. Te dejavnosti imajo zelo dolgo zgodovino in večina jih izvira iz starega Babilona, čigar ruševine ležijo v Iraku. (Izaija 47:1, 12, 13) Iz Babilona se je okultizem razširil po celotnem starem svetu ter se močno ukoreninil v številnih kulturah in civilizacijah.

Razmislite o tem, kar se je zgodilo v mestu Filipi v staroveški Makedoniji. Tam je majhna skupina Božjih služabnikov, med katerimi sta bila apostol Pavel in zdravnik Luka,  srečala neko deklico, ki je imela nadnaravne sposobnosti. Bodite pozorni na to, kako je biblijski pisec Luka razkril skriti vir njenih sposobnosti. Napisal je: »Srečala [nas je] neka služkinja, ki je imela v sebi duha, vedeževalnega demona. Svojim gospodarjem je z napovedovanjem prinašala veliko dobička.« (Apostolska dela 16:16–18)

Dekličine sposobnosti torej niso prihajale od pravega Boga Jehova, temveč od demona, zlega duha. Zato je Pavel in njegovi sodelavci niso hoteli poslušati. Morda se zdaj sprašujete: Kdo so demoni? In od kod prihajajo? Ponovno si poglejmo, kako na to odgovarja Sveto pismo.

Kdo so demoni?

Jehova je veliko prej, preden je ustvaril ljudi, v nebesih naredil neznano število inteligentnih duhovnih »Božjih sinov«. (Job 38:4, 7) Podobno kot ljudje imajo svobodno voljo in dolgo časa so bili vsi zvesti Bogu. Toda teh srečnih razmer je bilo nenadoma konec. Kako to?

Zatem ko je Bog ustvaril ljudi, je neko duhovno bitje pričelo hlepeti po nečem, kar mu ni pripadalo – po tem, da bi ga drugi častili. Ta hudobni angel si je pomagal s kačo (podobno kot si človek, ki govori iz trebuha, pomaga z lutko), da je prvo žensko Evo navedel na upor proti njenemu Stvarniku. (1. Mojzesova 3:1–6) Sveto pismo za tega upornega angela pravi, da je »prakača, ki se imenuje Hudič in Satan«. (Razodetje 12:9) Jezus ga je opisal kot »ubijalca«, ki »ni vztrajal v resnici«, in dodal: »Kadar govori laž, govori skladno s svojim nagnjenjem, ker je lažnivec in oče laži.« (Janez 8:44)

Sčasoma so se Satanu v uporu pridružili še drugi duhovni »sinovi pravega Boga«. (1. Mojzesova 6:1, 2) Kasneje so opisani kot »angeli, ki so grešili« in kot »angeli, ki niso ostali na svojem prvotnem položaju, temveč so zapustili pripadajoče jim bivališče« oziroma svoje dodeljeno mesto v nebesih. (2. Petrovo 2:4; Juda 6) Dobili so naziv demoni. (Jakob 2:19) Odločeni so, da čim več ljudi odvrnejo od pravega čaščenja, kot jim je to že uspelo pri mnogih Izraelcih v biblijskih časih. (5. Mojzesova 32:16, 17) Satan in demoni podobno kot v preteklosti tudi danes spretno uporabljajo verske laži. (2. Korinčanom 11:14, 15)

Zaščitite se!

Resda imajo hudobni duhovi nadnaravne sposobnosti, vendar se jim lahko z Božjo pomočjo postavimo po robu in jih premagamo. (1. Petrovo 5:9) Da pa bi dobili to pomoč, se moramo poučiti o tem, kaj Bog pričakuje od nas, in v skladu s tem ravnati. Apostol Pavel je glede kristjanov svojih dni napisal: »Nismo nehali moliti za vas in prositi, da bi bili napolnjeni s točnim spoznanjem njegove volje v vsej modrosti in duhovni dojemljivosti, da bi tako živeli vredno Jehova in mu v vsem ugajali.« (Kološanom 1:9, 10)

Med tistimi, ki so si pridobili to »točno spoznanje«, je bilo precej Efežanov, ki so se ukvarjali z okultizmom. Bodite pozorni,  kako je nanje vplivalo to, da so spoznali resnico. V Svetem pismu beremo: »Kar nekaj tistih, ki so se ukvarjali z magijo, je zneslo skupaj svoje knjige in jih pred vsemi sežgalo.« Knjige so bile vredne »petdeset tisoč srebrnikov«, kar pa ni bilo malo! (Apostolska dela 19:17–19) Ta pogumni zgled je bil zapisan nam v korist. (2. Timoteju 3:16)

Načela, ki nas ščitijo

Pred demoni se lahko zaščitimo še drugače. Razmislite o naslednjih svetopisemskih smernicah.

»Ne verjemite vsakemu navdihnjenemu izreku, temveč navdihnjene izreke preverjajte, da boste ugotovili, ali izvirajo od Boga.« (1. Janezovo 4:1) Nekatere izjave astrologov, jasnovidcev, spiritističnih medijev in vračev so pravzaprav lahko resnične. Na primer, deklica iz mesta Filipi, ki je bila obsedena z demonom, je govorila resnico, ko je za Pavla in njegove sodelavce rekla: »Ti ljudje so sužnji Najvišjega Boga, ki vam oznanjajo pot rešitve.« (Apostolska dela 16:17) Kljub temu je Pavel in njegovi sodelavci niso sprejeli medse, temveč je Pavel zlemu duhu zapovedal, naj gre iz nje. Verske izjave preverjajte tako, da jih primerjate s tem, kar piše v Svetem pismu. (Apostolska dela 17:11)

»Podredite se torej Bogu. Hudiču pa se uprite, in bo zbežal od vas.« (Jakob 4:7) Demoni so Božji pa tudi vaši sovražniki. Ne bodite niti malo radovedni glede njihovih temačnih poti. Raje se podredite Bogu, tako da izpolnjujete njegove ljubeče zapovedi, ki niso v breme. (1. Janezovo 5:3) Bog je staroveškemu izraelskemu narodu naročil: »Naj se pri tebi ne najde nihče, [. . .] ki bi vedeževal, se ukvarjal z magijo, prerokoval iz znamenj, čaral, ki bi druge uročeval, se obračal na spiritistične medije, se ukvarjal z napovedovanjem dogodkov ali pa povpraševal mrtve. Vsak, ki dela kaj takega, se Jehovu gnusi.« (5. Mojzesova 18:10–12) Božji pogled na to se ni spremenil. (Galačanom 5:19, 20)

»Ni zlega uroka proti [Jehovovim služabnikom].« (4. Mojzesova 23:23) Tistim, ki želijo ugajati Bogu, se ni treba bati demonov. Ti hudobni duhovi se zaradi Boga »tresejo od strahu«, ker se zavedajo njegove brezmejne moči, ki jo bo nazadnje uporabil za to, da jih bo uničil. (Jakob 2:19) Bog bo »pokazal svojo moč v dobro tistih, katerih srce je nerazdeljeno do njega« in »nikoli ne bo dovolil, da bi pravični omahnil«. (2. kroniška 16:9; Psalm 55:22)

»Živi se zavedajo, da bodo umrli, mrtvi pa se ne zavedajo ničesar.« (Pridigar 9:5) Božja Beseda uči, da so mrtvi nič drugega kot le to – mrtvi! Ni se nam jih treba bati, saj ne morejo nikomur več škodovati. (Izaija 26:14) Demoni se zato, da bi zavajali ljudi, včasih pretvarjajo, da so duhovi umrlih, kar utegne pojasniti, zakaj se zdi ljudem »duh« nekdaj prijaznega človeka tako drugačen.

»Ne morete imeti deleža pri ‚Jehovovi mizi‘ in pri mizi demonov.« (1. Korinčanom 10:21, 22) Vsi, ki imajo zares radi Jehova, se ogibajo knjig, filmov in računalniških iger, ki temeljijo na okultizmu oziroma podpirajo okultistične navade in prepričanja. * »Pred oči si ne bom postavljal ničvrednih reči,« piše v Psalmu 101:3. Poleg tega razvedrilo s pridihom okultizma pogosto poveličuje nasilje in nemoralo, kar pa tisti, »ki ljubi[jo] Jehova«, zavračajo. (Psalm 97:10)

Demoni so pred ljudmi vedno skušali skriti svojo pravo naravo, vendar jim ne uspeva povsem. Jehova je po Svetem pismu razkril, kakšni so v resnici – zlobni lažnivci in pokvarjeni sovražniki človeštva. Kakšno nasprotje z našim Stvarnikom, Bogom Jehovom! Kot bo pokazal naslednji članek, nas ima rad, nam vedno govori resnico in hoče, da živimo srečno, in to vso večnost. (Janez 3:16; 17:17)

[Podčrtna opomba]