Ljudem, ki imajo visoke moralne vrednote, je jasno, kaj je prav in kaj narobe. To, kar je zanje prav in narobe, ne temelji na trenutnem počutju, ampak na načelih, ki jih vodijo pri ravnanju – tudi ko jih drugi ne opazujejo.

Otroci so bombardirani s popačenimi zamislimi o tem, kaj je prav in kaj narobe. Te zamisli slišijo od sošolcev, v glasbi ali filmih in televizijskih oddajah. Takšen vpliv lahko omaja njihovo prepričanje o tem, kaj je prav in kaj narobe.

To še posebej velja za najstnike. Še preden postanejo najstniki, morajo »razumeti, da bodo vrstniki in mediji nanje pritiskali, da bi bili priljubljeni in sprejeti. Morajo se tudi naučiti delati to, kar sami vedo, da je prav, čeprav to njihovim prijateljem ne bo všeč,« piše v knjigi Beyond the Big Talk. Očitno morajo starši z učenjem začeti, še preden otroci pridejo v najstniška leta.

Otroka jasno učite, kaj je prav in kaj narobe.

SVETOPISEMSKO NAČELO: »Tisti, ki imajo z rabo izšolano zmožnost zaznavanja, [. . .] razlikujejo med pravilnim in napačnim.« (Hebrejcem 5:14)

• Uporabljajte besede, ki izražajo, kaj je prav in kaj narobe. V vsakodnevnih okoliščinah poudarite nasprotja: To je pošteno; to ni pošteno. Takšen človek je zvest; takšen človek ni zvest. To je prijazno; to ni prijazno. Sčasoma se bo vaš otrok naučil, kaj je prav delati in kaj ni.

• Pojasnite razloge, zakaj je nekaj prav in zakaj narobe. Vprašajte na primer: Zakaj je dobro biti pošten? Kako lahko laž poškoduje prijateljstva? Zakaj ni prav krasti? Z dobrim pojasnjevanjem pomagajte otroku razviti občutek za pravilno in napačno.

• Poudarite, zakaj je koristno, da se držimo meril glede pravilnega in napačnega. Lahko bi rekli: Če boš pošten, ti bodo drugi zaupali. Ali pa: Če boš prijazen, bodo drugi radi v tvoji družbi.

Poskrbite, da se bo vsa družina držala meril glede pravilnega in napačnega.

SVETOPISEMSKO NAČELO: »Preverjajte sami sebe.« (2. Korinčanom 13:5)

• Vaša merila glede pravilnega in napačnega bi morala veljati za celo družino, tako da lahko rečete:

  •  V naši družini ne lažemo.

  • Drugih ne tepemo in nanje ne vpijemo.

  • Ne odobravamo žaljivega govorjenja.

Vaš otrok bo razumel, da moralne vrednote niso le pravila, ampak da želite, da je vaša družina po njih znana.

• Z otrokom se pogosto pogovarjajte o družinskih vrednotah. Pri učenju si pomagajte z vsakodnevnimi dogodki. Svoje vrednote lahko primerjate z vrednotami, predstavljenimi v medijih ali v šoli. Otroka lahko na primer vprašate: Kaj bi ti storil? Kako bi se na to odzvala naša družina?

Otroka naučite, da so moralne vrednote pomembne.

SVETOPISEMSKO NAČELO: »Ohranjajte čisto vest.« (1. Petrovo 3:16)

• Pohvalite njegovo lepo vedenje. Če vaš otrok pri svojem ravnanju pokaže dobre moralne vrednote, ga pohvalite in mu pojasnite, zakaj je bilo to, kar je storil, dobro. Lahko mu na primer rečete: Bil si pošten. Ponosen sem nate. Če prizna, da je storil nekaj narobe, ga iskreno pohvalite za njegovo poštenost, še preden ga korigirate.

• Korigirajte njegovo napačno ravnanje. Otroku pomagajte sprejeti odgovornost za svoja dejanja. Otrok bi moral vedeti, kaj je naredil narobe in kako se njegovo ravnanje razlikuje od običajnega ravnanja družine. Nekateri starši svojim otrokom ne povejo, kaj so storili narobe, ker nočejo, da bi bili ti žalostni. Toda to, da se s svojim otrokom pogovarjate o njegovem napačnem ravnanju, mu bo pomagalo razviti vest, ki bo znala razločevati med pravilnim in napačnim.