Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pokažimo vero z modrimi odločitvami!

Pokažimo vero z modrimi odločitvami!

Prosi v veri in nič ne dvomi. (JAK. 1:6)

PESMI: 81, 70

1. Zaradi česa se Kajn ni modro odločil in kakšne so bile posledice?

KAJN se je moral odločiti: ali bo obvladoval svoja napačna čustva ali pa bo čustvom dovolil, da nadzorujejo njegova dejanja. Z odločitvijo, ki jo bo sprejel, bo moral živeti do konca svojega življenja. Vemo, kako se je Kajn odločil. Njegova izbira ni bila modra. Zaradi tega, kar je kasneje storil, je njegov zvesti brat Abel izgubil življenje. In Kajnova odločitev je vplivala na njegov odnos s Stvarnikom. (1. Mojz. 4:3–16)

2. Zakaj je pomembno, da se znamo modro odločati?

2 Tudi mi se moramo odločati. Pri vsaki odločitvi sicer ne gre za življenje ali smrt. Toda številne naše odločitve lahko na nas močno vplivajo. Če torej znamo sprejemati dobre odločitve, nam to pomaga, da je naše življenje bolj ali manj mirno in spokojno, ne pa takšno, ki je polno zmede, konfliktov in razočaranj. (Preg. 14:8)

3. a) V kaj vse moramo verovati, če se želimo modro odločati? b) Kateri vprašanji bomo pregledali?

3 Kaj nam bo pomagalo, da bomo sprejemali modre odločitve? Verovati moramo v Boga in ne smemo dvomiti, da nam je pripravljen in sposoben pomagati, da bomo modri. Prav tako moramo verovati v njegovo Besedo in v to, kako on ureja stvari, ter pri tem zaupati njegovim navdihnjenim nasvetom. (Beri Jakob 1:5–8.) Ko se z Jehovom zbližujemo in nam raste ljubezen do njegove Besede, začenjamo zaupati njegovi presoji. Tako nam pride v navado, da se pred odločitvami obrnemo na Božjo Besedo. Toda kako se lahko v sprejemanju odločitev še izboljšamo? In ali to, da se znamo odločati, pomeni, da pod nobenim pogojem ne smemo spremeniti že sprejetih odločitev?

V ŽIVLJENJU MORAMO SPREJEMATI ODLOČITVE

4. Kaj se je moral Adam odločiti in kakšne posledice je to prineslo?

4 Že vse od začetka človeške zgodovine morajo moški in ženske sprejemati pomembne odločitve. Adam se je moral odločiti, ali bo poslušal svojega Stvarnika ali Evo. Resda je bil pripravljen sprejeti odločitev, toda kaj meniš o njegovi odločitvi? Njegova žena, ki je bila zavedena, je vplivala nanj, da je sprejel izredno slabo odločitev, zaradi katere je bil ob življenje v raju in navsezadnje ob samo življenje. In to je bil samo začetek škode, ki jo je prinesla nespametna odločitev. Danes še vedno trpimo posledice Adamove strašne odločitve.

5. Kako bi morali gledati na odgovornost sprejemanja odločitev?

5 Nekateri morda razmišljajo, da bi bilo življenje bolj prijetno, če se nam ne bi bilo treba odločati. Ali tudi ti tako meniš? Spomni se, da Jehova ljudi ni ustvaril, da bi bili kakor roboti, ki ne morejo razmišljati in sprejemati odločitev. Sveto pismo nas pravzaprav uči, kako se modro odločati. Jehova želi, da sprejemamo odločitve, to pa je pomembna odgovornost. Preglejmo nekaj dokazov glede tega.

6., 7. Pred katero izbiro so bili starodavni Izraelci in zakaj so se obotavljali sprejeti modro odločitev? (Glej sliko pri naslovu.)

6 Ko so se starodavni Izraelci naselili v Obljubljeni deželi, je bila pred njimi zelo osnovna, a pomembna odločitev: ali bodo častili Jehova ali pa bodo služili kakemu drugemu bogu oziroma bogovom. (Beri Jozue 24:15.) To je bila morda na videz preprosta odločitev. Toda njihova izbira je lahko zanje pomenila življenje ali smrt. V času sodnikov so se Izraelci znova in znova nespametno odločali. Odvrnili so se od Jehova in častili krive bogove. (Sodn. 2:3, 11–23) Pomislimo še na dogodek, ki se je zgodil kasneje v zgodovini Božjega ljudstva, ko so bili Izraelci primorani sprejeti odločitev. Prerok Elija jim je jasno predstavil dve možnosti: ali bodo služili Jehovu ali pa bodo služili krivemu bogu Baalu. (1. kra. 18:21) Elija je pograjal ljudstvo, ker je bilo neodločno. Morda meniš, da je bila pred Izraelci preprosta izbira, saj je vedno modro in koristno služiti Jehovu. Dejstvo je, da se noben razumen človek ne bi navezal na Baala oziroma ga hotel častiti. Kljub temu so takratni Izraelci »omahovali na dve strani«. Elija jih je modro spodbudil, naj izberejo bolj vzvišeno čaščenje – čaščenje Jehova.

7 Zakaj so se Izraelci obotavljali sprejeti modro odločitev? Zakaj jim je bilo to tako težko? En razlog je ta, da so izgubili vero v Jehova in niso hoteli poslušati njegovega glasu. Niso si pridobili točnega spoznanja oziroma Božje modrosti niti niso zaupali v Jehova. Če bi si pridobili točno spoznanje in ravnali v skladu z njim, bi jim to pomagalo, da bi se modro odločili. (Ps. 25:12) Poleg tega so drugim dovolili, da so vplivali nanje ali se celo odločali namesto njih. V deželi so živeli ljudje, ki niso častili Jehova in so vplivali na razmišljanje Izraelcev ter jih navedli, da so potegnili z njimi. Jehova jih je že veliko pred tem opozoril, da se lahko zgodi kaj takega. (2. Mojz. 23:2)

ALI NAJ BI SE DRUGI ODLOČALI NAMESTO NAS?

8. Kaj pomembnega glede odločanja se naučimo iz zgodovine Izraelcev?

8 Iz pravkar omenjenih primerov se nekaj jasno naučimo. Vsi moramo sprejemati odločitve. Modre, pravilne odločitve temeljijo na zanesljivem svetopisemskem spoznanju. Galačanom 6:5 nas opomni: »Vsak bo namreč nosil svoje breme.« Na druge ne smemo prelagati odgovornosti, da se odločajo namesto nas. Sami se moramo naučiti, kaj je pravilno v Božjih očeh, in se v skladu s tem tudi odločati.

9. Zakaj je lahko nevarno, če pustimo drugim, da se odločajo namesto nas?

9 Kako se lahko ujamemo v zanko, da pustimo drugim, da se odločajo namesto nas? Tako da popustimo pritisku vrstnikov in sprejmemo slabo odločitev. (Preg. 1:10, 15) Toda ne glede na to, kako drugi skušajo pritiskati na nas, je še vedno naša odgovornost, da poslušamo svojo biblijsko šolano vest. Pogosto je tako: če drugim pustimo, da sprejemajo odločitve namesto nas, se pravzaprav odločimo, da bomo hodili po njihovi poti. In ta odločitev lahko vodi v katastrofo.

10. Pred čim je moral Pavel opozoriti Galačane?

10 Apostol Pavel je Galačane jasno opozoril pred nevarnostjo, da bi dovolili drugim, da se odločajo namesto njih. (Beri Galačanom 4:17.) Nekateri v občini so za druge želeli sprejemati osebne odločitve, zato da bi jih ločili oziroma oddaljili od apostolov. Zakaj? Ti sebičneži so iskali lastno slavo. Prekoračili so meje svoje pristojnosti in niso spoštovali odgovornosti sokristjanov, da se sami odločajo.

11. Kako lahko drugim pomagamo pri sprejemanju osebnih odločitev?

11 Pavel je bil odličen zgled v tem, da je spoštoval pravico svojih bratov in sester, da se svobodno odločajo. (Beri 2. Korinčanom 1:24.) Starešine bi morali danes, ko svetujejo glede česa, kar je stvar osebne izbire, posnemati ta zgled. Sovernikom v čredi z veseljem priskrbijo informacije, ki temeljijo na Svetem pismu. Vendar pazijo, da bratom in sestram pustijo, da se sami odločajo. To je razumljivo, saj bodo ti posamezniki sami odgovorni za svojo odločitev. Zapomnimo si naslednjo pomembno misel: Drugim lahko pokažemo zanimanje in jim pomagamo ter jih opozorimo na svetopisemska načela oziroma nasvete, toda še vedno imajo pravico in odgovornost, da se sami odločajo. Ko sprejmejo modre odločitve, jim to koristi. Jasno je, da bi se morali ogibati razmišljanja, da smo pooblaščeni za to, da sprejemamo odločitve za druge brate in sestre.

Ljubeči starešine pomagajo drugim, da se naučijo sami sprejemati odločitve. (Glej odstavek 11.)

NAJ NAŠIH ODLOČITEV NE VODIJO ČUSTVA

12., 13. Zakaj je nevarno, če bi enostavno sledili svojemu srcu, kadar smo jezni ali malodušni?

12 Priljubljeni življenjski moto ali znani rek pravi: Sledi svojemu srcu. Vendar je to lahko nevarno. In v nekem smislu je takšno ravnanje nesvetopisemsko. Sveto pismo nas opozarja, naj ne dovolimo, da bi nas pri sprejemanju odločitev vodilo nepopolno srce ali gola čustva. (Preg. 28:26) Svetopisemski primeri odkrivajo, kako žalostne so posledice, če kdo sledi svojemu srcu. Glavni problem pri nepopolnih ljudeh je, da je srce »zvijačnejše od česar koli drugega in je v obupu pripravljeno storiti vse«. (Jer. 3:17; 13:10; 17:9; 1. kra. 11:9) Kaj bi se nam lahko zgodilo, če bi enostavno sledili svojemu srcu?

13 Srce kristjana igra pomembno vlogo, saj nam je zapovedano, naj ljubimo Jehova z vsem svojim srcem in naj ljubimo bližnjega kakor samega sebe. (Mat. 22:37–39) Toda svetopisemske vrstice, omenjene v prejšnjem odstavku, osvetlijo, kako nevarno je, če svojim čustvom dovolimo, da usmerjajo naše razmišljanje in dejanja. Kaj bi se na primer zgodilo, če bi se o čem odločali takrat, ko smo jezni? Odgovor verjetno poznamo, če se nam je to v preteklosti že kdaj zgodilo. (Preg. 14:17; 29:22) Ali lahko upamo, da bomo sprejeli dobro odločitev, ko smo zaradi česa malodušni? (4. Mojz. 32:6–12; Preg. 24:10) Imejmo v mislih, da Božja Beseda odkriva, kako modro je, da smo sužnji Božje postave. (Rim. 7:25) Naša čustva nas lahko hitro zapeljejo, če jim dovolimo, da nas prevzamejo, kadar sprejemamo pomembne odločitve.

KDAJ SE PREMISLITI

14. Kako vemo, da ni nič narobe, če posameznik morda spremeni svojo odločitev?

14 Sprejemati moramo modre odločitve. Vendar to ne pomeni, da sprejete odločitve ne smemo nikoli spremeniti. Včasih je dobro, da ponovno premislimo o kaki odločitvi in jo morda spremenimo. Razmislimo, kako je Jehova ravnal z Ninivljani v Jonovih dneh. »Pravi Bog je videl njihova dejanja, da so se odvrnili od svoje hudobne poti. Zato je bilo pravemu Bogu žal, da jim je zagrozil z nesrečo, in tega ni storil.« (Jona 3:10) Ko je Jehova videl, da so se Ninivljani pokesali in spremenili, je svojo odločitev spremenil. S tem je pokazal razumnost, ponižnost in sočutje. V nasprotju z mnogo ljudmi Bog ne sprejema odločitev, ki bi temeljile na trenutnem izbruhu jeze.

15. Zaradi česa morda včasih spremenimo odločitev?

15 Včasih je morda dobro, da ponovno pretehtamo neko izbiro ali odločitev. To se lahko zgodi, ko se okoliščine spremenijo. Zaradi tega je Jehova včasih spremenil svojo odločitev. (1. kra. 21:20, 21, 27–29; 2. kra. 20:1–5) Tudi nove informacije nam lahko priskrbijo upravičen razlog za to, da popravimo odločitev. Kralju Davidu so bile predstavljene napačne informacije glede Savlovega vnuka Mefibošeta. Ko je bil David kasneje o vsem natančno seznanjen, je popravil svojo odločitev. (2. Sam. 16:3, 4; 19:24–29) Včasih bo morda tudi za nas modro, da naredimo podobno.

16. a) Katere koristne smernice nam lahko pomagajo sprejemati modre odločitve? b) Zakaj naj bi ponovno premislili o preteklih odločitvah in kaj naj bi zatem storili?

16 Božja Beseda nam svetuje, naj ne bomo prenagljeni, kadar se moramo odločiti o čem pomembnem. (Preg. 21:5) Ko si vzamemo čas, da pozorno pretehtamo vse vidike ali dejstva, ki so povezana z odločitvijo, bomo verjetno bolj uspešni. (1. Tes. 5:21) Preden se družinski poglavar za kaj odloči, si mora vzeti čas, da zadevo razišče v Svetem pismu in krščanskih publikacijah. Poleg tega naj bi razmislil o mnenjih ali pogledih drugih družinskih članov. Spomnimo se, da je Bog Abrahama spodbudil, naj prisluhne svoji ženi. (1. Mojz. 21:9–12) Tudi starešine si morajo vzeti čas za raziskovanje. Če so razumni in skromni, jih ne bo strah, da bi izgubili spoštovanje, ker so zasledili nove in pomembne informacije, zaradi katerih bi morali ponovno premisliti o že sprejetih odločitvah. Morali bi biti pripravljeni popraviti svoje razmišljanje in odločitve, kadar je to primerno, in prav bi bilo, da bi jih vsi v tem posnemali. To lahko prispeva k miru in redu v občini. (Apd. 6:1–4)

RAVNAJMO V SKLADU Z ODLOČITVAMI

17. Kaj nam lahko pomaga uspešno sprejemati odločitve?

17 Nekatere odločitve so tehtnejše od drugih. Za takšne odločitve si mogoče moramo vzeti več časa za razmišljanje in molitev. Nekateri kristjani so pred odločitvijo, ali naj se poročijo in s kom naj se poročijo. Naslednja tehtna odločitev, ki lahko prinese številne blagoslove, je ta, kdaj in kako začeti polnočasno službo. V takšnih primerih je pomembno povsem zaupati Jehovu, da lahko priskrbi modro vodstvo in da bo to tudi storil. (Preg. 1:5) Zato je pomembno, da se zanašamo na Sveto pismo kot na najboljši vir nasvetov in v molitvi prosimo Jehova za vodstvo. Ne pozabimo, da nam Jehova lahko da lastnosti, ki jih potrebujemo za to, da bi se odločali v skladu z njegovo voljo. Naj nam pride v navado, da se pred pomembnimi odločitvami vprašamo: »Ali bom s to odločitvijo pokazal, da imam rad Jehova? Ali bo prinesla veselje in mir moji družini? In ali bom z njo pokazal, da sem potrpežljiv in prijazen?«

18. Zakaj Jehova od nas pričakuje, da sami sprejemamo odločitve?

18 Jehova nas ne sili, da ga imamo radi in da mu služimo. Ta izbira je prepuščena nam. Jehova v skladu s svobodno voljo, ki nam jo je dal, spoštuje našo odgovornost in pravico, da si sami izberemo, ali mu bomo služili. (Joz. 24:15; Prid. 5:4) Pričakuje pa, da bomo ravnali v skladu z odločitvami, ki smo jih sprejeli s pomočjo njegovega vodstva. Z vero v to, kako Jehova ureja stvari, in načeli, ki jih je prijazno priskrbel, se lahko modro odločamo in se izkažemo stanovitne na vseh svojih poteh. (Jak. 1:5–8; 4:8)