»Ko [. . .] vlada hudobnež, ljudstvo vzdihuje,« piše v Bibliji. (Pregovori 29:2)

Človeška zgodovina je polna diktatorjev, ki so vladali z železno roko, s čimer so svojim podložnikom povzročali neizmerno trpljenje. Seveda pa to ne velja za vse vladarje. Nekateri imajo morda prej, preden pridejo na oblast, dobre namene. Toda kasneje pogosto ugotovijo, da zaradi notranjih bojev za prevlado in tekmovanj za oblast ne morejo storiti vsega, kar bi radi. Ali pa morda zlorabijo oblast v osebno korist, in to na račun drugih ljudi. »Zgodovina je pripoved o prizadevanjih, ki so spodletela, o težnjah, ki se niso uresničile,« je izjavil nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger.

V Svetem pismu tudi piše, da človeku ni »dana oblast, da usmerja svoje korake«. (Jeremija 10:23) Nepopolni ljudje v svojih prizadevanjih ne morejo biti vselej uspešni, saj nimajo potrebne modrosti in niso zmožni vsega vnaprej predvideti. Če ljudje ne morejo usmerjati lastnih korakov, kako bi potem lahko usmerjali korake celotnega naroda? Ali sedaj razumete, zakaj vladarji niso sposobni odstraniti trpljenja? Pravzaprav slabe vladavine vse prevečkrat same povzročajo trpljenje!

»Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci,« je rekel Jezus. (Janez 13:35)

Verski voditelji vseh veroizpovedi pridigajo o ljubezni in enotnosti. Dejstvo pa je, da jim v svoje sledilce ni uspelo vsaditi dovolj močne ljubezni, ki bi premagala predsodke. Religija svojim članom ne pomaga kazati ljubezni, temveč pogosto prispeva k razkolom, fanatizmu in sporom med ljudmi in narodnostnimi skupinami. Teolog Hans Küng je v sklepnem delu svoje knjige napisal:  »Najbolj fanatični in najbolj kruti politični boji so tisti, na katere vpliva, jih navdihuje in podpira religija.« (Christentum und Weltreligionen)

Poleg tega duhovniki številnih religij odkrito zagovarjajo predzakonsko in izvenzakonsko spolnost ter homoseksualnost. Posledica tega je vse večje število bolezni, splavov, nezaželenih nosečnosti ter razpad zakonskih zvez in družin, zaradi česar ljudje trpijo neizmerne bolečine in čustvene stiske.

»Vsak [je] preizkušan, ko ga njegova lastna želja vleče in vabi. Ko potem ta postane rodovitna, rodi greh.« (Jakob 1:14, 15)

Zaradi podedovane nepopolnosti se vsi motimo in delamo napake ter se moramo bojevati proti težnji, da bi »izpolnjevali želje mesa«. (Efežanom 2:3) Kadar pa se napačni želji pridruži še priložnost, je boj še posebej težak. Če se škodljivi želji vdamo, so posledice lahko uničujoče.

Pisec P. D. Mehta je napisal: »Veliko trpljenja si sami nakopljemo s tem, da se vročično pehamo za užitki, se vdajamo poželenjem, smo samoprizanesljivi, pohlepni in častihlepni.« Zasvojenosti vseh vrst – z alkoholom, drogami, igrami na srečo, spolnostjo in podobnim – uničijo mnoge spoštovanja vredne državljane in prinesejo trpljenje njihovi družini, prijateljem in drugim. Glede človekove nepopolne narave se prav gotovo strinjamo z naslednjimi svetopisemskimi besedami: »Vemo namreč, da vse stvarstvo prav do zdaj skupaj ječi in trpi bolečine.« (Rimljanom 8:22)

Biblija odkriva, da je Satan »bog te stvarnosti« in da mu pomagajo mogočni hudobni duhovi, imenovani demoni. (2. Korinčanom 4:4; Razodetje 12:9)

Demoni skupaj s Satanom dejavno nadzorujejo in zavajajo ljudi. Apostol Pavel je to potrdil, ko je dejal: »Ne bojujemo se proti krvi in mesu, temveč proti vladam, oblastem, svetovnim vladarjem te teme, proti hudobnim duhovnim silam v nebeških prostorih.« (Efežanom 6:12)

Demoni sicer uživajo v trpinčenju ljudi, vendar to ni njihov glavni cilj. Ljudi želijo odvrniti od Najvišjega Boga, Jehova. (Psalm 83:18) Demoni med drugim zavajajo in nadzorujejo ljudi z astrologijo, magijo, čarovništvom in napovedovanjem prihodnosti. Zato nas Jehova opozarja pred temi nevarnostmi in ponuja zaščito vsem, ki se uprejo Satanu in demonom. (Jakob 4:7)

Že pred približno dva tisoč leti je bilo v Svetem pismu napovedano: »Vedi pa to, da bodo v zadnjih dneh nastopili kritični časi, v katerih bo težko živeti.«

V nadaljevanju piše, zakaj so ti časi kritični: »Ljudje bodo namreč ljubili sebe in denar, domišljavi bodo, ošabni [. . .]. Prav tako bodo [. . .] brez vsakršne naravne naklonjenosti, nepripravljeni za kakršen koli dogovor, obrekljivi, brez samoobvladanja, divji, brez ljubezni do dobrega, izdajalci, svojeglavi, prevzetni, ljubili bodo užitke namesto Boga.« Nedvomno je to, da živimo »v zadnjih dneh«, ključni razlog za trpljenje, ki ga vidimo po svetu. (2. Timoteju 3:1–4)

Ali ni glede na to, kar smo sedaj pregledali, jasno, zakaj ljudje kljub dobrim namenom nismo sposobni odpraviti trpljenja? Kam pa se potem lahko obrnemo po pomoč? Na našega Stvarnika, ki je obljubil, da bo »razdrl Hudičeva dela« in uničil njegove sledilce. (1. Janezovo 3:8) V naslednjem članku bomo spoznali, kako bo Bog odstranil vse, kar ljudem danes povzroča trpljenje.