Druga kroniška knjiga 7:1–22
7 Ko je Salomon nehal moliti,+ je z neba prišel ogenj+ ter pogoltnil žgalno daritev in žrtve, Jehovova slava pa je napolnila hišo.+
2 In ker je Jehovova slava napolnila Jehovovo hišo, duhovniki niso mogli vstopiti v Jehovovo hišo.+
3 Vsi Izraelci so videli, kako je prišel ogenj in se je na hišo spustila Jehovova slava. Pokleknili so na kamnit tlak, se priklonili do tal in se zahvaljevali Jehovu: »Ker je dober. Njegova vdana ljubezen je večna.«
4 Zatem so kralj in vsi Izraelci darovali žrtve Jehovu.+
5 Kralj Salomon je žrtvoval 22.000 glav goveda in 120.000 ovc. Kralj in vsi Izraelci so praznovali posvetitev hiše pravega Boga.+
6 Duhovniki so stali na svojih mestih in enako tudi leviti z glasbili, na katera so igrali, medtem ko se je pelo Jehovu.+ (Ta glasbila je naredil kralj David, da bi se zahvaljeval Jehovu in ga z njimi* hvalil: »Ker je njegova vdana ljubezen večna.«) Medtem ko so duhovniki, ki so stali nasproti levitom, glasno trobili na trobente,+ so vsi Izraelci stali.
7 Na bakrenem oltarju,+ ki ga je Salomon naredil, ni bilo dovolj prostora za vse žgalne žrtve, žitne daritve+ in maščevje. Zato je Salomon posvetil osrednji del dvorišča, ki je bil pred Jehovovo hišo, saj je moral na tem mestu darovati žgalne daritve+ in maščevje mirovnih žrtev.+
8 Salomon je praznoval sedem dni+ skupaj z vsem Izraelom – zelo veliko množico ljudi*, ki so prišli iz vse dežele, od Lebó Hamáta* pa do Egiptovske doline*.+
9 Sedem dni so praznovali posvetitev oltarja in nato še sedem dni praznik*, osmi dan* pa so imeli slovesen zbor.+
10 Kralj je 23. dan sedmega meseca ljudstvo razpustil in ljudje so veseli odšli vsak na svoj dom.+ Bili so radostnega srca zaradi dobrote, ki jo je Jehova izkazal Davidu, Salomonu in svojemu ljudstvu Izraelu.+
11 Salomon je končal Jehovovo hišo in kraljevo palačo.+ Uspešno je izpeljal vse, kar je načrtoval glede Jehovove hiše in svoje palače.+
12 Nato se je Jehova ponoči prikazal Salomonu+ in mu rekel: »Prisluhnil sem tvoji molitvi in sem to hišo izbral za kraj, kjer se bodo darovale žrtve.+
13 Če bom zaprl nebo, da ne bo deževalo, in če bom zapovedal kobilicam, naj požrejo rastlinje v deželi, in če bom med svoje ljudstvo poslal kugo,
14 pa se bo moje ljudstvo, ki nosi moje ime,+ ponižalo,+ molilo, si prizadevalo za mojo naklonjenost* in nehalo ravnati hudobno,+ ga bom slišal v nebesih, mu odpustil greh in ozdravil njegovo deželo.+
15 Prisluhnil bom tistim, ki bodo molili na tem kraju, in moje oči bodo pozorne na njih.+
16 To hišo sem torej izbral in posvetil, da bo moje ime vedno povezano z njo.+ Moje srce in moje oči bodo vedno tam.+
17 Če mi boš enako kot tvoj oče David služil in delal vse, kar sem ti zapovedal, če boš izpolnjeval moje uredbe in odloke,+
18 bom utrdil prestol tvojega kraljestva+ v skladu z zavezo, ki sem jo sklenil s tvojim očetom Davidom,+ ko sem rekel: ‚Izraelu bo vedno vladal kdo iz tvoje rodovne linije.‘+
19 Toda če mi boste obrnili hrbet in nehali izpolnjevati moje odredbe in zapovedi, ki sem vam jih dal, če boste začeli služiti drugim bogovom in se jim klanjati,+
20 vas bom izruval iz dežele, ki sem vam jo dal.+ Hišo, ki sem jo posvetil svojemu imenu, bom zavrgel, ne bo več pred mojimi očmi. Vsa ljudstva jo bodo prezirala in se ji posmehovala.+
21 Od te hiše bo ostal le kup ruševin. Vsak, ki bo šel mimo, bo od začudenja strmel.+ Spraševal bo: ‚Zakaj je Jehova naredil to tej deželi in tej hiši?‘+
22 Odgovor bo: ‚Zapustili so Jehova,+ Boga svojih praočetov, ki jih je odpeljal iz egiptovske dežele,+ in z odprtimi rokami sprejeli druge bogove, se jim klanjali in jim služili.+ Zato je nad njih poslal vso to nesrečo.‘«+
Opombe
^ Morda so mišljeni leviti.
^ Ali »vadija«.
^ Ali »od hamátske meje«.
^ Ali »zelo veliko občino«.
^ Šlo je za šotorski praznik.
^ Dan po prazniku oziroma 15. dan.
^ Dobesedno »iskalo moj obraz«.
