Apostolska dela 14:1–28
14 V Ikóniju sta Pavel in Bárnaba šla v judovsko sinagogo in tam sta govorila tako prepričljivo, da je začelo verovati zelo veliko Judov in Grkov.
2 Toda tisti Judje, ki niso verovali, so povzročili razburjenje med ljudmi iz drugih narodov in jih naščuvali proti njima.+
3 Zato sta precej časa ostala v Ikóniju in s pooblastilom od Jehova* pogumno govorila o njegovi nezasluženi dobroti. On pa je njuno sporočilo potrjeval s tem, da jima je omogočal delati znamenja in čudeže.+
4 Vendar so se prebivalci mesta razdelili na dva tabora – nekateri so bili za Jude, drugi pa za apostola.
5 Ljudje iz drugih narodov in Judje s svojimi voditelji so se hoteli znesti nad njima in ju kamenjati.+
6 Ko sta za to izvedela, sta pobegnila. Odšla sta v likaónski mesti Listro in Derbo ter vasi v njuni okolici+
7 in tudi tam oznanjala dobro novico.
8 V Listri je živel neki moški, ki je imel noge pohabljene od rojstva in ni mogel hoditi. Sedel je
9 in poslušal Pavla, ko je govoril. Pavel ga je pozorno pogledal in videl, da je začel verovati in da bi lahko bil ozdravljen.+
10 Zato mu je glasno rekel: »Vstani, postavi se na noge.« Moški je skočil pokonci in začel hoditi.+
11 Ko so množice videle, kaj je Pavel naredil, so po likaónsko vzklikale: »Bogova sta se učlovečila in prišla dol k nam!«+
12 Bárnabu so začeli praviti Zevs, Pavlu pa Hêrmes, ker je večinoma govoril on.
13 Zevsov svečenik (Zevsov tempelj je stal pri vhodu v mesto) je k mestnim vratom pripeljal bike in prinesel vence. Skupaj z drugimi jima je želel darovati žrtve.
14 Ko sta za to izvedela apostola Bárnaba in Pavel, sta si raztrgala oblačila, skočila med množico in zavpila:
15 »Ljudje, zakaj to delate? Tudi midva sva človeka in imava enake slabosti kot vi.+ Oznanjava vam dobro novico, zato da bi pustili te prazne reči in začeli častiti živega Boga, ki je naredil nebo, zemljo, morje in vse, kar je v njih.+
16 On je v preteklosti vsem narodom pustil, da delajo, kar hočejo,+
17 vendar je z dobrimi stvarmi, ki jih je delal, kazal, kakšen je.+ Skrbel je, da je za vas padal dež z neba, da so vaša polja bogato obrodila,+ da ste imeli obilje hrane in da ste bili srečni.«+
18 Kljub temu, kar sta povedala, sta komajda uspela zadržati ljudi, da jima niso darovali žrtev.
19 Iz Antiohíje in Ikónija pa je prišlo nekaj Judov in ti so na svojo stran pridobili veliko ljudi.+ Kamenjali so Pavla in ga odvlekli iz mesta, ker so mislili, da je mrtev.+
20 Toda ko so se okrog njega zbrali učenci, je vstal in se vrnil v mesto. Naslednji dan je z Bárnabom odpotoval v Derbo.+
21 Ko sta v tem mestu oznanila dobro novico in kar nekaj ljudem pomagala, da so postali učenci, sta se vrnila v Listro in nato še v Ikónij in Antiohíjo.
22 V teh krajih sta krepila učence+ in jih spodbujala, naj ostanejo v veri. Govorila sta: »Veliko stisk moramo prestati, da bi prišli v Božje kraljestvo.«+
23 Poleg tega sta nekaj moških v vsaki občini postavila za starešine.+ Molila sta, se postila+ in jih zaupala v roke Jehovu*, v katerega so začeli verovati.
24 Ko sta prepotovala Pizídijo, sta prispela v Pamfílijo.+
25 V Pergi sta oznanila Božjo besedo, potem pa odšla v Atálejo.
26 Od tam sta se z ladjo vrnila v Antiohíjo. V tem mestu so bratje na začetku njunega potovanja molili k Bogu, naj jima izkaže nezasluženo dobroto, da bosta lahko opravila delo. In to delo sta zdaj dokončala.+
27 Ko sta prišla tja in zbrala občino, sta začela pripovedovati, kaj vse je Bog naredil po njiju, tudi to, da je ljudem iz drugih narodov omogočil, da sprejmejo vero*.+
28 Z učenci v tem mestu sta ostala precej časa.
