Izaija 63:1–19
63 Kdo je ta, ki prihaja iz Edóma,+iz Bózre+ v živobarvnih* oblačilih,v veličastni obleki?
Kdo je ta, ki stopa poln moči?
»Jaz*, ki govorim, kar je prav,ki sem poln rešilne moči.«
2 Zakaj je tvoja obleka rdečain zakaj so tvoja oblačila kakor oblačila tistega, ki v stiskalnici stiska grozdje?+
3 »Sam sem stiskal grozdje v kadi,nikogar izmed ljudstev ni bilo z menoj.
Sovražnike sem stiskal v svoji jezi,teptal sem jih v svojem besu.+
Njihova kri je oškropila moja oblačila,umazal sem si vso obleko.
4 Določil sem namreč dan maščevanja,+prišlo je leto, da odkupim tiste, ki so moji.
5 Gledal sem, vendar ni bilo nikogar, ki bi mi pomagal,bil sem zgrožen, da me ni nihče podprl.
Zato sem s svojo roko prinesel rešitev*+in moja jeza mi je pomagala.
6 Ljudstva sem teptal v svoji jezi,opijanil sem jih s svojim besom.+
Njihovo kri sem izlil na tla.«
7 Govoril bom o tem, kar je Jehova naredil iz svoje vdane ljubezni,o Jehovovih hvalevrednih delih,zaradi vsega, kar je Jehova storil za nas,+zaradi veliko dobrih stvari, ki jih je iz svojega usmiljenjain iz svoje velike vdane ljubezni naredil za Izraelce.
8 Rekel je: »Zares, oni so moje ljudstvo, sinovi, ki se ne bodo izkazali za nezveste.«+
Zato je postal njihov Rešitelj.+
9 V vseh njihovih stiskah je tudi sam čutil bolečino.+
Njegov osebni sel* jih je rešil.+
Iz svoje ljubezni in svojega sočutja jih je odkupil,+dvignil jih je in nosil vse davne dni.+
10 Toda oni so se upirali+ in žalostili njegovega svetega duha.+
Zato je postal njihov sovražnik+in se bojeval proti njim.+
11 Takrat so se spomnili starodavnih dni,dni njegovega služabnika Mojzesa:
»Kje je tisti, ki jih je popeljal iz morja+ s pastirji svoje črede,+tisti, ki je vanj položil svojega svetega duha?+
12 Kje je tisti, ki je s svojo mogočno roko podpiral Mojzesovo desnico+in je pred njimi razdelil vode,+da bi si ustvaril večno ime?+
13 Kje je tisti, ki jih je vodil skozi razburkane* vode,tako da so šli kakor konj po ravnini*
in se niso spotaknili?
14 Kakor se žival spusti v dolino, da bi se spočila,tako je Jehovov duh njim naklonil počitek.«+
Tako si vodil svoje ljudstvo,da bi si ustvaril veličastno* ime.+
15 Poglej iz nebes,ozri se iz svojega veličastnega prebivališča, svetega in slavnega*.
Kje sta tvoja gorečnost in moč?
Kje sta tvoje globoko sočutje+ in usmiljenje?+
Za vse to smo prikrajšani.
16 Ti si naš Oče.+
Tudi če nas Abraham ne bi hotel poznatiin nas Izrael ne bi priznal,bi bil ti, o Jehova, še vedno naš Oče.
Že od davne preteklosti se imenuješ Naš odkupitelj.+
17 Jehova, zakaj si pustil*, da smo odtavali s tvojih poti?
Zakaj si pustil*, da nam je srce zakrknilo in da te več ne spoštujemo*?+
Vrni se zaradi svojih služabnikov,zaradi rodov, ki so tvoja last.+
18 Tvoje sveto ljudstvo je imelo deželo v lasti le malo časa.
Naši nasprotniki so poteptali tvoje svetišče.+
19 Že predolgo smo kakor tisti, ki jim nisi nikoli vladal,kakor tisti, ki niso nikoli nosili tvojega imena.
Opombe
^ Ali morda »živo rdečih«.
^ Nanaša se na Boga.
^ Ali »izbojeval zmago«.
^ Ali »angel, ki je prišel od njega«.
^ Ali »globoke«.
^ Ali »pustinji«.
^ Ali »krasno«.
^ Ali »lepega«.
^ Ali »nas navedel«.
^ Dobesedno »povzročil«.
^ Dobesedno »se ne bojimo«.
