Jona 1:1–17
1 Jehova je Jonu*,+ Amitájevemu sinu, naročil:
2 »Vstani, pojdi v Nínive,+ veliko mesto, in prebivalcem razglasi obsodbo, ker sem opazil njihovo hudobnost.«
3 Toda Jona je skušal zbežati stran od Jehova, zato se je odločil iti v Taršíš. Ko je prišel v Jopo, je tam našel ladjo, namenjeno v Taršíš. Plačal si je vožnjo in se vkrcal, da bi odšel tja, stran od Jehova.
4 Jehova pa je na morje poslal močan veter in nastal je tako hud vihar, da je bila ladja v nevarnosti, da se raztrešči.
5 Mornarji so se tako zelo prestrašili, da so začeli klicati na pomoč vsak svojega boga. V morje so pričeli metati stvari z ladje, da bi jo razbremenili.+ Jona pa je ležal spodaj v podpalubju in trdno spal.
6 K njemu je prišel kapitan ladje in mu rekel: »Zakaj spiš? Vstani, kliči svojega boga! Morda se nas bo pravi Bog usmilil in bomo ostali živi!«+
7 Nato so drug drugemu rekli: »Pridite, žrebajmo,+ da bomo ugotovili, kdo je kriv za to nesrečo!« Žrebali so in žreb je izbral Jona.+
8 Rekli so mu: »Prosimo, povej nam, ali si ti kriv za nesrečo, ki nas je doletela. S čim se ukvarjaš in od kod prihajaš? Iz katere dežele si in iz katerega ljudstva?«
9 Jona jim je odgovoril: »Hebrejec sem in častim* Jehova, Boga nebes, ki je naredil morje in kopno.«
10 Takrat so se mornarji še bolj prestrašili in mu rekli: »Zakaj si to naredil?!« Razumeli so, da beži pred Jehovom, saj jim je sam to povedal.
11 Vprašali so ga: »Kaj naj naredimo s teboj, da se bo morje umirilo?« Vihar na morju je namreč vse bolj besnel.
12 Odgovoril je: »Vrzite me z ladje, pa se bo morje umirilo. Vem, da vas je ta strašni vihar doletel zaradi mene.«
13 Kljub temu so mornarji na vso moč veslali*, da bi ladjo spravili do kopnega, vendar je niso mogli, saj je morje okrog njih postajalo vse bolj in bolj razburkano.
14 Začeli so klicati Jehova in govoriti: »O Jehova, prosimo te, ne dovoli, da umremo zaradi tega človeka! O Jehova, na nas ne glej kot na odgovorne za smrt* nedolžnega, saj je vse to po tvoji volji.«
15 Nato so Jona prijeli, ga vrgli v vodo in morje se je umirilo.
16 Takrat je mornarje prevzel velik strah* pred Jehovom.+ Jehovu so darovali žrtev in se mu zaobljubili.
17 Jehova je poslal velikansko ribo, da je pogoltnila Jona, in Jona je bil v trebuhu ribe tri dni in tri noči.+
Opombe
^ Pomeni »golob«.
^ Dobesedno »se bojim«.
^ Ali »so se mornarji skušali prebiti skozi vihar«.
^ Dobesedno »kri«.
^ Ali »veliko spoštovanje«.
