Evangelij po Luku 10:1–42
10 Po vsem tem je Gospod izbral še 70 drugih in jih po dva in dva poslal+ pred seboj v vsako mesto in vsak kraj, kamor je tudi sam kasneje šel.
2 Nato jim je rekel: »Žetev je res velika, delavcev pa malo. Zato Gospodarja žetve prosite, naj na svojo žetev pošlje delavce.+
3 Pojdite, ampak pazite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove.+
4 Ne nosite denarja, ne torbe s hrano, ne sandal+ in na poti nikogar ne pozdravljajte*.
5 V katero koli hišo vstopite, najprej recite: ‚Mir tej hiši.‘+
6 Če v njej ni miroljubnih ljudi, se bo mir vrnil k vam. Če pa so, bo vaš mir ostal na njih.
7 Ostanite torej v tej hiši+ ter jejte in pijte to, kar vam ponudijo,+ saj je delavec vreden svojega plačila.+ Ne iščite prenočišča v drugi hiši.
8 Ko pridete v kakšno mesto in vas ljudje tam sprejmejo, jejte to, kar vam ponudijo.
9 Ozdravljajte bolne, ki so v mestu, in govorite: ‚Božje kraljestvo se vam je približalo.‘+
10 Toda ko pridete v kakšno mesto in vas ljudje tam ne sprejmejo, pojdite na njegove glavne ulice in govorite:
11 ‚Še prah vašega mesta, ki se je prijel naših nog, otresamo na vas*.+ Ampak vedite, da se je Božje kraljestvo približalo.‘
12 Povem vam, da bo na sodni dan lažje prebivalcem Sódome kakor prebivalcem tega mesta.+
13 Gorje vam, prebivalci Horazína! Gorje vam, prebivalci Betsájde! Če bi se namreč mogočna dela, ki so se zgodila pri vas, zgodila v Tiru in Sidónu, bi se njuni prebivalci že zdavnaj pokesali, tako da bi se oblekli v raševino* in se usedli v pepel.+
14 Zato bo ob sodbi prebivalcem Tira in Sidóna lažje kakor vam.
15 In vi, prebivalci Kafarnáuma, ali mislite, da boste povišani do neba? Tja dol v grob* boste šli!
16 Kdor posluša vas, posluša tudi mene.+ Kdor pa zavrača vas, zavrača tudi mene. In kdor mene zavrača, zavrača tudi tistega, ki me je poslal.«+
17 Potem se je 70 učencev vrnilo. Polni veselja so govorili: »Gospod, še demoni nas ubogajo, ko uporabljamo tvoje ime.«+
18 Jezus jim je rekel: »Videl sem Satana, da je bliskovito padel+ iz nebes.
19 Glejte! Dal sem vam oblast teptati kače in škorpijone ter oblast nad vsako sovražnikovo silo+ in prav nič vam ne bo več škodovalo.
20 Toda ne veselite se tega, da vas duhovi ubogajo, ampak se veselite tega, da so vaša imena zapisana v nebesih.«+
21 Še isti trenutek je poln veselja in svetega duha rekel: »Javno te hvalim, Oče, Gospodar neba in zemlje, ker si te reči skrbno prikril modrim in učenim ljudem+ in si jih razodel otrokom. Da, Oče, to je bilo po tvoji volji.«+
22 Rekel je tudi: »Oče mi je izročil vse. To, kdo je Sin, ve samo Oče in to, kdo je Oče, ve samo Sin+ in vsak, ki mu ga je Sin pripravljen razodeti.«+
23 Ko so bili na samem, je učencem rekel: »Srečni tisti, ki vidijo to, kar vidite vi.+
24 Povem vam: mnogo prerokov in kraljev si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli,+ in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.«
25 Takrat je neki človek, ki je bil poznavalec Zakonika*, vstal, da bi Jezusa preizkusil. Vprašal je: »Učitelj, kaj moram narediti, da bi podedoval večno življenje?«+
26 Jezus mu je rekel: »Kaj piše v Zakoniku*? Kaj si v njem prebral?«
27 Odgovoril mu je: »‚Ljubi svojega Boga Jehova* z vsem svojim srcem, vso svojo dušo*, vso svojo močjo in vsem svojim umom‘+ in ‚svojega bližnjega imej rad kakor samega sebe‘.«+
28 Jezus mu je rekel: »Prav si odgovoril. Delaj tako in dobil boš večno življenje.«+
29 Ker pa je ta človek hotel pokazati, da je pravičen,+ je Jezusa vprašal: »Kdo pa je moj bližnji?«
30 Jezus mu je v odgovor povedal naslednje: »Neki človek je šel iz Jeruzalema dol v Jêriho in med potjo so ga napadli roparji. Vse so mu pobrali in ga pretepli, nato pa odšli in ga pustili napol mrtvega.
31 Po naključju je po tej poti šel dol tudi neki duhovnik, toda ko ga je zagledal, je šel na drugo stran in nadaljeval pot.
32 Tja je prišel tudi neki levit. Ko je zagledal človeka, ki so ga napadli roparji, je tudi on šel na drugo stran in nadaljeval pot.
33 Potem pa je tja prišel neki Samarijan,+ ki je potoval po tej poti. Ko je videl tega človeka, se mu je zasmilil.
34 Pristopil je k njemu in mu oskrbel rane, tako da je nanje izlil olje in vino ter jih obvezal. Nato ga je posadil na svojega osla, ga pripeljal do gostišča in poskrbel zanj.
35 Naslednji dan je gostilničarju dal dva denarija* in mu rekel: ‚Poskrbi zanj, in če boš porabil kaj več, ti bom plačal, ko se bom vrnil.‘
36 Kaj meniš, kdo od teh treh se je izkazal bližnjega+ temu, ki so ga napadli roparji?«
37 Poznavalec Zakonika* mu je odgovoril: »Ta, ki je z njim ravnal usmiljeno.«+ Jezus mu je nato rekel: »Pojdi in tudi ti delaj tako.«+
38 Ko so tako potovali, so prišli v neko vas. Tam je Jezusa v svojo hišo gostoljubno sprejela ženska, ki ji je bilo ime Marta.+
39 Marta je imela tudi sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala to, kar je govoril*.
40 Marta pa si je dala opravka z mnogimi stvarmi, ki so ji odvračale pozornost. Pristopila je k Jezusu in mu rekla: »Gospod, ali ti je čisto vseeno, da me je sestra pustila sámo delati? Reci ji, naj mi pride pomagat.«
41 Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari.
42 Potrebnih pa jih je le malo oziroma samo ena. Marija je izbrala, kar je najboljše,*+ in to se ji ne bo odvzelo.«
Opombe
^ V takratnih časih so k običajnemu pozdravljanju spadali poljubi, objemi in dolgi pogovori.
^ Posameznik je s tem, da si je otresel prah z nog, pokazal, da ni več odgovoren za posledice.
^ Ali »Postave«.
^ Ali »Postavi«.
^ Glej Dodatek A5.
^ Glej Dodatek B14.
^ Ali »Postave«.
^ Dobesedno »njegovo besedo«.
^ Ali »izbrala dobri del«.
