Pismo Rimljanom 14:1–23
14 Človeka, ki ima šibko vero, prisrčno sprejmite+ in ne obsojajte tistih, ki imajo drugačno mnenje od vas*.
2 Eden ima močno vero in jé vse, drugi, ki ima šibko vero, pa jé samo zelenjavo.
3 Naj tisti, ki jé vse, ne gleda zviška na tistega, ki ne jé vsega, in tisti, ki ne jé vsega, naj ne obsoja tistega, ki jé vse,+ saj ga je Bog prisrčno sprejel.
4 Kdo si ti, da obsojaš tujega služabnika?+ O tem, ali bo stal ali padel, odloča njegov gospodar.+ In služabnik bo stal, ker mu Jehova* lahko pomaga, da stoji.
5 Eden meni, da je en dan pomembnejši od drugega,+ drugi pa meni, da so vsi dnevi enaki.+ Vsak naj bo popolnoma prepričan, da je to, kar verjame, prav.
6 Kdor praznuje določen dan, tako ravna na čast Jehovu*. Kdor jé vse, tako ravna na čast Jehovu*, saj se zahvaljuje Bogu.+ In kdor ne jé vsega, tako ravna na čast Jehovu* in se Bogu vseeno zahvaljuje.+
7 Nihče od nas pravzaprav ne živi samo zase+ in nihče ne umre samo zase.
8 Če namreč živimo, živimo za Jehova*,+ in če umremo, umremo za Jehova*. Če torej živimo ali če umremo, pripadamo Jehovu*.+
9 Kristus je namreč umrl in spet oživel zato, da bi bil Gospodar mrtvih in živih.+
10 Toda zakaj obsojaš svojega brata?+ Ali zakaj gledaš zviška na svojega brata? Saj bomo vsi stopili pred Božji sodni stol.+
11 V Svetih spisih namreč piše: »‚Kot je gotovo to, da živim,‘ pravi Jehova*, ‚tako je gotovo to, da se bo pred menoj upognilo vsako koleno in da bo vsak jezik javno priznaval, da sem jaz Bog.‘«+
12 Vsak od nas bo torej zase dajal odgovor Bogu.+
13 Zato ne obsojajmo več drug drugega.+ Raje bodite odločeni, da bratu ne boste nastavljali ovir* ali preprek.+
14 Kot sledilec Gospoda Jezusa vem in sem prepričan, da ni samo po sebi nič nečisto.+ Če pa je že komu kaj nečisto, je to pač nečisto njemu.
15 Če s tem, kar ješ, vznemiriš svojega brata, ne ravnaš več v skladu z ljubeznijo.+ S tem, kar ješ, nikar ne uniči vere tistega, za katerega je Kristus umrl.+
16 Tudi če se vam nekaj zdi dobro, tega ne delajte, če bi drugi zaradi tega o vas slabo govorili.
17 Pri Božjem kraljestvu namreč ne gre za to, kaj jemo in pijemo,+ ampak za pravičnost, mir in veselje po svetem duhu.
18 Kdor namreč ima te lastnosti in sužnjuje Kristusu, ugaja Bogu in je priznan pri ljudeh.
19 Zato si torej prizadevajmo za to, kar prispeva k miru,+ in za to, kar je v medsebojno spodbudo.+
20 Nehajte uničevati delo Božjih rok zaradi hrane.+ Res je, da so vse stvari čiste, vendar ni prav*, če kdo jé in s tem oslabi vero* drugega.+
21 Najboljše je, da ne jeste mesa, ne pijete vina, niti ne počnete ničesar, kar bi lahko oslabilo vero* vašega brata.+
22 To, kar glede teh stvari verjamete, je med vami in Bogom. Srečen tisti, ki se ne obsoja za to, kako se je odločil ravnati.
23 Če pa dvomi in jé, je že obsojen, ker je jedel, ne da bi se prej prepričal, ali je to sprejemljivo*. Torej, vse, kar kdo naredi, pa se prej ne prepriča, ali je to sprejemljivo, je greh.
Opombe
^ Ali morda »in ne presojajte dvomov, ki ga obhajajo v notranjosti«.
^ Glej Dodatek A5.
^ Glej Dodatek A5.
^ Glej Dodatek A5.
^ Glej Dodatek A5.
^ Glej Dodatek A5.
^ Glej Dodatek A5.
^ Glej Dodatek A5.
^ Glej Dodatek A5.
^ Ali »kamnov spotike«.
^ Ali »je škodljivo«.
^ Ali »spotakne«.
^ Ali »spotaknilo«.
^ Ali »ker je jedel brez vere«.
