Zaharija 2:1–13
2 Pogledal sem navzgor in videl nekoga, ki je imel v roki merilno vrv.+
2 Vprašal sem ga: »Kam greš?«
Odgovoril mi je: »Grem izmerit Jeruzalem, da vidim, koliko je širok in dolg.«+
3 Angel, ki je govoril z menoj, je potem odšel. Naproti mu je prišel drug angel
4 in rekel mu je: »Teci k tistemu mladeniču tam in mu povej: ‚»Jeruzalem bo prepoln ljudi in živine, zato bo kakor vasi na podeželju, ki nimajo obzidja.+
5 Jaz bom njegovo ognjeno obzidje vsenaokrog,«+ govori Jehova, »in napolnil ga bom s svojo slavo.«‘«+
6 »‚Pridite! Pridite! Zbežite iz severne dežele,‘+ govori Jehova.
‚Razkropil sem vas na vse strani* neba,‘+ govori Jehova.
7 Pridi, síonsko ljudstvo! Rešite se, vi, ki živite v Babilonu.+
8 Jehova nad vojskami, ki me je, potem ko je bil oslavljen, poslal k narodom, ki so vas plenili,+ namreč pravi: ‚Kdor se dotakne vas, se dotakne zenice mojega očesa.+
9 Z roko jim bom zagrozil in njihovi lastni sužnji jih bodo oplenili.‘+ Povsem jasno vam bo, da me je poslal Jehova nad vojskami.
10 ‚O síonska hči*, vriskaj od veselja,+ ker prihajam+ in bom prebival sredi tebe,‘+ govori Jehova.
11 ‚Tisti dan mi bodo ljudje iz mnogih narodov obljubili zvestobo+ in postali bodo moje ljudstvo. Jaz, Jehova, bom prebival sredi tebe, síonska hči.‘ Takrat boste vedeli, da me je k vam poslal Jehova nad vojskami.
12 Jehova si bo vzel Judovo deželo za svojo dediščino na sveti zemlji in bo ponovno izbral Jeruzalem.+
13 Jehova prihaja iz svojega svetega prebivališča, da bi ukrepal. Vsi umolknite v njegovi navzočnosti!«
Opombe
^ Dobesedno »kot štiri vetrove«.
^ To je pesniški izraz, ki se običajno nanaša na Jeruzalem ali Jeruzalemčane.
