Jehovove priče v Eritreji že 30 let doživljajo hudo preganjanje. Od leta 1994 je bilo več kot 270 bratov in sester po krivem zaprtih in celo mučenih zaradi svoje vere. Trenutno jih je 64 v zaporu, toda nobeden od njih ni bil obtožen ali obsojen kaznivega dejanja.

Predsednik Eritreje Isaias Afwerki je 25. oktobra 1994 izdal odlok, s katerim je vsem Jehovovim pričam, rojenim v Eritreji, odvzel državljanstvo. To je bilo zato, ker naši bratje niso hoteli sodelovati v političnih aktivnostih ali iti v vojsko. Jehovove priče v Eritreji so že pred letom 1994 doživljale nekaj preganjanja, ampak ta odlok je to še poslabšal. Tako so oblasti naslednjih 30 let na stotine naših bratov in sester neupravičeno aretirale, zaprle in z njimi kruto ravnale.

Potem ko so med decembrom 2020 in februarjem 2021 izpustili 32 Prič, je bilo videti, da se bo situacija v Eritreji izboljšala. Na žalost ni bilo tako. Več kot 20 Prič ostaja v zaporu in aretacije naših bratov in sester se nadaljujejo. Septembra 2024 je policija vdrla v zaseben dom in aretirala 25 posameznikov, ki so se mirno zbrali, da bi razpravljali o Svetem pismu. Med aretiranimi so bile tudi tri osebe starejše od 80 let, sestra, ki je bila noseča kakih šest mesecev, in dva mladoletna otroka. Otroka so kasneje izpustili, odrasli pa so bili premeščeni v zapor Mai Serwa.

Tisti, ki so v Eritreji zaprti zaradi vere, doživljajo kruto ravnanje in živijo v obupnih razmerah. Brat Negede Teklemariam, ki je bil zaprt 26 let, se spominja: »Bili smo zvezani. Pazniki so z nami kruto ravnali, nas pretepali in silili k delu. [...] Čakali so, da [...] umremo.« Na žalost so zaradi izredno slabih razmer v zaporu štirje bratje umrli, še trije pa so umrli kmalu zatem, ko so jih izpustili.

Tudi bratje in sestre, ki niso zaprti, se soočajo z mnogimi izzivi. Na primer, ker so brez državljanstva, so mnogi izgubili službo, dom in ne morejo svobodno potovati. Nekatere zaradi krščanske nevtralnosti verbalno in fizično napadajo sosedje in oblasti. Mlade Priče si ne morejo pridobiti polne posvetne izobrazbe, saj vlada od vseh učencev, ki želijo zaključiti izobraževanje, zahteva, da se udeležijo vojaškega usposabljanja.

Zelo smo žalostni zaradi preganjanja v Eritreji. Toda prepričani smo, da se Jehova spominja vseh naših bratov in sester v Eritreji, ki kljub desetletjem preganjanja ostajajo neomajni. Kot enotna bratovščina molimo, da jim bo še naprej dajal moč, medtem ko prestajajo »ognjene preizkušnje« svoje vere. (1. Petrovo 4:12–14)