Sveto pismo odgovarja

 Ko se nekdo krsti, se mora popolnoma potopiti v vodo. a V Svetem pismu je zapisano veliko primerov krsta. (Apostolska dela 2:41) Med njimi je tudi krst Jezusa, ki se je potopil v reki Jordan. (Matej 3:13, 16) Leta kasneje se je v vodi ob poti krstil neki moški iz Etiopije. (Apostolska dela 8:36–40)

 Jezus je učil, da se njegovi sledilci morajo krstiti. (Matej 28:19, 20) To je potrdil tudi apostol Peter. (1. Petrovo 3:21)

V tem članku bo obravnavano naslednje:

•  Kaj pomeni krst?

•  Kaj Sveto pismo pravi o krščevanju dojenčkov?

•  Kaj pomeni krstiti se v imenu Očeta, Sina in svetega duha?

•  Ali je ponovni krst greh?

•  Druge vrste krsta, omenjene v Svetem pismu

•  Zmote glede krsta

 Kaj pomeni krst?

 S krstom posameznik javno pokaže, da se je pokesal za svoje grehe in da je Bogu brezpogojno obljubil, da bo izpolnjeval njegovo voljo. To pomeni, da je poslušen Bogu in Jezusu na vseh področjih svojega življenja. Ko se nekdo krsti, stopi na pot večnega življenja.

 Potopitev v vodi ustrezno simbolizira spremembo, ki jo človek naredi v svojem življenju. V kakšnem smislu? Sveto pismo krst primerja s pokopom. (Rimljanom 6:4; Kološanom 2:12) Ko se človek potopi v vodi, s tem pokaže, da je umrl, kar se tiče prejšnjega načina življenja. Ko se dvigne iz vode, začne novo življenje kot posvečeni kristjan.

 Kaj Sveto pismo pravi o krščevanju dojenčkov?

 V Svetem pismu ne piše, da je treba krščevati dojenčke. b V njem piše, da mora tisti, ki se želi krstiti, izpolnjevati določene pogoje.

 Razumeti mora vsaj osnovne nauke iz Božje Besede, živeti v skladu z njimi in se pokesati za svoje grehe. Prav tako v molitvi svoje življenje posveti Bogu. (Apostolska dela 2:38, 41; 8:12) Dojenčki pa vsega tega niso sposobni.

 Kaj pomeni krstiti se v imenu Očeta, Sina in svetega duha?

 Jezus je svojim sledilcem naročil: »Pojdite in mi pridobivajte učence [...]. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal. In ne pozabite: jaz bom z vami vse do izteka zadnjih dni te stvarnosti.« (Matej 28:19, 20) »V imenu« pomeni, da krstni kandidat razume in sprejema avtoriteto in položaj Očeta in Sina pa tudi vlogo Božjega svetega duha. To lahko ponazorimo s tem, kar je Peter rekel nekemu moškemu, ki je bil od rojstva hrom: »V imenu Jezusa Kristusa Nazaréčana ti pravim: Vstani in hodi!« (Apostolska dela 3:6) Iz tega se jasno vidi, da je Peter priznaval Kristusovo avtoriteto in čudež pripisal njemu.

•   »Oče« je Bog Jehova c. Kot Stvarnik, Življenjedajalec in Vsemogočni Bog ima absolutno oblast. (1. Mojzesova 17:1; Razodetje 4:11)

•   »Sin« je Jezus Kristus, ki je dal življenje za nas. (Rimljanom 6:23) Če ne razumemo in priznavamo ključne vloge Jezusa v Božjem namenu, ne moremo biti rešeni. (Janez 14:6; 20:31; Apostolska dela 4:8–12)

•   »Sveti duh« je Božja dejavna sila oziroma njegova moč na delu. d Bog je uporabil svetega duha, da je ustvarjal, dajal življenje, prenašal sporočila svojim prerokom in drugim ter jim dal moč, da so izpolnjevali njegovo voljo. (1. Mojzesova 1:2; Job 33:4; Rimljanom 15:18, 19) Poleg tega ga je uporabil, da je pisce Svetega pisma navdihnil, da so zapisali njegove misli. (2. Petrovo 1:21)

 Ali je ponovni krst greh?

 Nič neobičajnega ni, da kdo spremeni svojo vero. Kaj pa, če je bil krščen v svoji prejšnji veri? Ali bi grešil, če bi se spet krstil? Nekateri pravijo, da bi. To utemeljujejo z Efežanom 4:5, kjer piše: »En Gospod, ena vera, en krst.« Vendar ta vrstica ne pomeni, da se nekdo ne more ponovno krstiti. Zakaj lahko to rečemo?

 Sobesedilo. Sobesedilo Efežanom 4:5 pokaže, da je apostol Pavel poudaril, da bi morali biti pravi kristjani enotni v prepričanju in veri. (Efežanom 4:5, 1–3, 16) Takšna enotnost je možna samo, če sledijo istemu Gospodu, Jezusu Kristusu, imajo isto vero oziroma razumevanje tega, kar Sveto pismo uči, in upoštevajo iste svetopisemske zahteve za krst.

 Apostol Pavel je nekatere, ki so že bili krščeni, spodbudil, naj to naredijo še enkrat. Zakaj pa? Ker so se krstili, ne da bi povsem razumeli krščanske nauke. (Apostolska dela 19:1–5)

 Pravi temelj za krst. Da bi posameznikov krst bil sprejemljiv Bogu, mora temeljiti na točnem svetopisemskem spoznanju. (1. Timoteju 2:3, 4) Če njegov krst temelji na naukih, ki so v nasprotju s Svetim pismom, takšnega krsta Bog ne priznava. (Janez 4:23, 24) Morda je ta posameznik prepričan, da je naredil prav, vendar se ni krstil na temelju »točnega spoznanja«. (Rimljanom 10:2) Da bi ga Bog odobraval, bi moral spoznati svetopisemsko resnico, udejanjati to, kar se je naučil, posvetiti svoje življenje Bogu in se spet krstiti. Pod temi pogoji njegov ponovni krst ne bi bil greh. Pravzaprav bi bila to edina prava odločitev.

 Druge vrste krsta, omenjene v Svetem pismu

 Sveto pismo omenja tudi vrste krsta, ki imajo drugačen pomen od krščevanja Kristusovih sledilcev s potopitvijo v vodi. Poglejmo si nekaj primerov.

 Krst, ki ga je izvajal Janez Krstnik. e Judje in spreobrnjenci v judovsko vero, ki jih je krstil Janez, so s krstom pokazali, da se kesajo za svoje grehe, ki so jih storili proti Zakoniku, ki ga je Bog dal Izraelcem po Mojzesu. Janezovo krščevanje je ljudem pomagalo priznati in sprejeti Mesija, Jezusa iz Nazareta. (Luka 1:13–17; 3:2, 3; Apostolska dela 19:4)

 Jezusov krst. Ko je Janez krstil Jezusa, je bil njegov krst drugačen od drugih. Jezus je bil popoln človek in je bil brez greha. (1. Petrovo 2:21, 22) Zato njegov krst ni zajemal kesanja oziroma »prošnje k Bogu za čisto vest«. (1. Petrovo 3:21) Pravzaprav je pokazal, da se je dal Bogu na razpolago in da bo izpolnil njegovo voljo kot napovedani Mesija oziroma Kristus. To med drugim pomeni, da je dal svoje življenje za nas. (Hebrejcem 10:7–10)

 Krščevanje s svetim duhom. Tako Janez Krstnik kot Jezus Kristus sta govorila o krstu s svetim duhom. (Matej 3:11; Luka 3:16; Apostolska dela 1:1–5) Ta krst je drugačen od krsta v imenu svetega duha. (Matej 28:19) Zakaj?

 Samo omejeno število Jezusovih sledilcev je krščenih s svetim duhom. Ti so maziljeni s svetim duhom, ker so izbrani, da bi skupaj z Jezusom v nebesih služili kot kralji in duhovniki nad vso zemljo. f (1. Petrovo 1:3, 4; Razodetje 5:9, 10) Vladali bodo milijonom Jezusovih sledilcev, ki upajo, da bodo večno živeli v raju na zemlji. (Matej 5:5; Luka 23:43)

 Krst v Kristusa Jezusa in v njegovo smrt. Posamezniki, ki so se krstili s svetim duhom, so se tudi »krstili v Kristusa Jezusa«. (Rimljanom 6:3) Ta krst se nanaša na Jezusove maziljene sledilce, ki bodo z njim vladali v nebesih. Ko se krstijo v Jezusa, postanejo del njegove maziljene občine. On je glava, oni pa so telo. (1. Korinčanom 12:12, 13, 27; Kološanom 1:18)

 Maziljeni kristjani so tudi krščeni »v njegovo [Jezusovo] smrt«. (Rimljanom 6:3, 4) Jezusa posnemajo tako, da raje poslušajo Boga, kot pa da ugajajo samim sebi. Odrečejo se tudi upanju, da bi živeli večno na zemlji. Ko na koncu umrejo, so simbolično krščeni v Jezusovo smrt in so obujeni v nebesa, kjer živijo kot duhovna bitja. (Rimljanom 6:5; 1. Korinčanom 15:42–44)

 Krščevanje z ognjem. Janez Krstnik je svojim poslušalcem rekel: »Ta vas bo krstil s svetim duhom in z ognjem. V roki ima velnico in bo popolnoma očistil svoje mlatišče. Svojo pšenico bo spravil v žitnico, pleve pa bo sežgal z neugasljivim ognjem.« (Matej 3:11, 12) Kot vidimo, obstaja razlika med krstom z ognjem in krstom s svetim duhom. Kaj je Jezus s to ponazoritvijo mislil?

 Pšenica predstavlja tiste, ki bodo Jezusa poslušali in ga ubogali. Imajo možnost, da so krščeni s svetim duhom. Pleve predstavlja tiste, ki Jezusa ne bodo poslušali. Takšni bodo krščeni z ognjem, kar pomeni, da bodo za večno uničeni. (Matej 3:7–12; Luka 3:16, 17)