1. Manga hal᷊ẹ̌ apa makapěngaruh su manga esẹ měmanda kekepalaan?

TUMUHỤ si kau apa mangal᷊ene bawera ”kekepalaan”? Pirang katau esẹ němala tradisi, budaya, dingangu latar belakang keluarga gunang měkoạ kawing lai manga anạ i sire. Sěngkatau saudari arenge Yanita, mětẹ̌tanạ su Eropa, naul᷊ị, ”Su tampạ pẹ̌tatanakengku, taumata měmanda wawine sěbạe tawẹ arěgane kẹ̌koateng kere ělang.” Sěngkatau saudara arenge Luke, mětẹ̌tanạ su Amerika Serikat, naul᷊ị, ”Pirang katau matimadẹ̌ esẹ něněntiro anạe esẹ apa niwerang manga wawine ene tawe tumanịu penting, kụ tawe harusẹ̌ daringihang.” Katewe, Yehuwa madiri manga esẹ měkoạ wawine kerene. (Bandingkan Markus 7:13.) Hakị u ene, kerea tadeạu manga esẹ makoạ těmbonangu keluarga mapia?

2. Těmbonangu keluarga harusẹ̌ masingkạ apa, kụ kawe nụe?

² Gunang makoạ těmbonangu keluarga mapia, sěngkatau esẹ harusẹ̌ masingkạ kal᷊imona apa kẹ̌kapulung i Yehuwa bọu i sie. I sie lai harusẹ̌ masingkạ kawe nụe Yehuwa něgělị wewenang su pirang katau taumata dingangu kerea i sie mẹ̌těno si Yehuwa dingangi Yesus. Kawe nụe penting manga esẹ masingkạ hal᷊ẹ̌ ene? Ual᷊ingu Yehuwa seng něgělị su těmbonangu keluarga batasu wewenang, kụ i Sie mapulu i sire měpakẹ wewenang ene pakapia.​—Luk. 12:48b.

3. Bọu 1 Korintus 11:3, apa kaěndungang i kitẹ soal u kekepalaan?

³ Basa 1 Korintus 11:3. Ayatẹ̌ ini nělahẹ kerea carane Yehuwa něngatorẹ̌ kěluarga-Ne su dunia dingangu su sorga. Wewenang dingangu tanggung jawab ene lai darua bageang penting bọu kekepalaan. Yehuwa kai ’těmbonang’, arau Pribadi piạ wewenang karangetange. Hakị u ene, malaekatẹ̌ dingangu taumata bertanggung jawab si Sie. (Rm. 14:10; Ef. 3:14, 15) Yehuwa seng něgělị si Yesus wewenang gunang makoạ  těmbonang su sidang Kristen, katewe i Yesus lai bertanggung jawab si Yehuwa soal u carane měkoạ si kitẹ. (1 Kor. 15:27) Yehuwa lai něgělị su matimadẹ̌ esẹ wewenang gunang kawinge dingangu anạe. Katewe, matimadẹ̌ esẹ bertanggung jawab si Yehuwa dingangi Yesus soal u cara i sie měkoạ kěluargane.​—1 Ptr. 3:7.

4. Yehuwa dingangi Yesus piạ wewenang apa?

⁴ Ual᷊ingu Yehuwa kai Těmbonangu keluarga su sorga dingangu su dunia, Yehuwa piạ wewenang gunang měkoạ atorang soal u apa harusẹ̌ koatengu manga anạ’E, kụ i Sie lai botonge měkoạ i sire tumuhụ manga atorang ene. (Yes. 33:22) Yesus těmbonangu sidang Kristen lai piạ wewenang gunang měkoạ atorang dingangu měkoạ si sire tumuhụ manga atorang ene.​—Gal. 6:2; Kol. 1:18-20.

5. Těmbonangu keluarga Kristen piạ wewenang apa, katewe apa batasu wewenange?

⁵ Kere seng nikoạ i Yehuwa dingangi Yesus, těmbonangu keluarga Kristen piạ wewenang měkoạ putusang gunang kěluargane. (Rm. 7:2; Ef. 6:4) Katewe, wewenange piạ batase. Contone, atorang nikoạe dasare harusẹ̌ bọu manga prinsip su Hengetangu Mawu. (Amsal 3:5, 6) Kụ těmbonangu keluarga tawẹ apa wewenang gunang měkoạ atorang si sire apang bal᷊inẹ kěluargane. (Rm. 14:4) Su tempong manga anạe seng matělang kụ limintụ bọu wal᷊e, i sire tatapẹ̌ harusẹ̌ měngadatẹ̌ su matimade, katewe i sire seng bal᷊inẹ bageang bọu kekepalaan i papạe.​—Mat. 19:5.

6. Kawe nụe Yehuwa něngatorẹ̌ tadeạu piạ kekepalaan?

⁶ Yehuwa někoạ kekepalaan ual᷊ingu makěndagẹ̌ su kěluarga-Ne. Ini hadiah bou i Sie. Kekepalaan nakakoạ kěluargang i Yehuwa mararame dingangu naatorẹ̌. (1 Kor. 14:33, 40) Mạeng wewenang tawe nal᷊ahẹ, kěluargang i Yehuwa sarung tawe mal᷊uasẹ̌ dingangu tawe maatorẹ̌. Contone, tawẹu masingkạ i sai harusẹ̌ měkoạ putusang pěngěngsuenge dingangu i sai sarung tumol᷊e putusang ene.

7. Tumuhụ Efesus 5:25, 28, apa Yehuwa mapulu kawing esẹ měngawasa kawing wawine?

⁷ Mạeng wewenang esẹ su keluarga ene mapaelẹ̌, kawe nụe lawọ wawine nakapěndang kawing i sire měngawasa dingangu dal᷊akị měkoạ si sire? Ene ual᷊ingu lawọ esẹ tawe timol᷊e standar i Yehuwa gunang keluarga, kụ němile gunang tumol᷊e kebiasaan arau tradisi. Aramanung i sire sěbạe dal᷊akị měkoạ kawing i sire ualingu nẹ̌pěndang ene seng nihino. Contone, kawing esẹ někoạ kawinge nẹ̌pěndang i sie limembong penting arau něnodẹ su taumata wal᷊inẹ i sie kai matoghasẹ̌. I sie aramanung nẹ̌tiněna i sie tawe makakoạ kawinge kuměndagẹ̌ si sie, katewe i sie botonge makakoạ kawinge matakụ si sie. Kụ i sie něpakẹ cara ene gunang měngawasa kawinge. * Esẹ piạ tiněna dingangu kakanoạ kerene kai sěbạe nẹ̌sal᷊a. I sire tawe měngẹ̌ngadatẹ̌ manga wawine kere sěběnarẹ̌e, kụ i sire tawe timuhụ kapulung Yehuwa.​—Basa Efesus 5:25, 28.

8. Kerea manga esẹ botonge makoạ těmbonangu keluarga mapia?

⁸ Manga esẹ botonge makoạ těmbonangu keluarga mapia mạeng mẹ̌těno cara i Yehuwa dingangi Yesus měpakẹ wewenang i sire. Kěnang pẹ̌tiněna darua sipatẹ̌ nitodẹ i Yehuwa dingangi Yesus, kụ kerea těmbonangu keluarga botonge měnodẹ manga sipatẹ̌ ene su kawinge dingangu anạe.

9. Kerea Yehuwa něnodẹ kasasanạu naung?

 ⁹ Kasasanạu naung. Yehuwa kai Pribadi kapelesange, katewe i Sie dimaringihẹ̌ apa niwerang manga ělang’E. (Kej. 18:23, 24, 32) I Sie němala taumata wal᷊inẹ piạ wewenang limembong masanạ gunang měgělị těgu. (1 Raj. 22:19-22) Yehuwa kai nasukụ, maning kerene, i Sie tawe pernah měharapẹ̌ i kitẹ gunang masukụ. Katewe, i Sie nẹ̌tul᷊ung si kitẹ taumata tawe nasukụ kụ mětẹ̌tahamawu si Sie tadeạu berhasil. (Mz. 113:6, 7) Su ral᷊ungu Alkitapẹ̌ nilahẹ, Yehuwa kai ’mẹ̌tatul᷊ung’. (Mz. 27:9; Ibr. 13:6) Datu Daud naul᷊ị i sie botonge mapakasue hal᷊ẹ̌e gěguwạ ual᷊ingu Yehuwa masanạ naung kụ nẹ̌tul᷊ung si sie.​—2 Sam. 22:36.

10. Kerea i Yesus něnodẹ kasasanạu naung?

¹⁰ Kěnang pẹ̌tiněna contoh i Yesus. Maning i sie kai Tuang dingangu Měnaněntiro manga murite, i sie něnguhasẹ̌ laedu manga murite. Apa alasange běke ini nipakiwohẹ i Yehuwa su Alkitapẹ̌? Ene makoạ tatěntiro mapaelẹ̌ gunang těmbonangu keluarga dingangu taumata wal᷊inẹ. Yesus nẹ̌bera, ”Iạ něgělị si kamene pẹ̌tatěnoěng, tadeạu i kamene lai měkoạ apa seng takụ nikoạ si kamene.” (Yoh. 13:12-17) Maning piạ lawọ wewenang, Yesus tawe mělẹ̌harapẹ̌ taumata wal᷊inẹ melayani si sie. Katewe, i sie melayani taumata wal᷊ine.​—Mat. 20:28.

11. Apa kaěndungangu těmbonangu keluarga soal u kasasanạu naung bọu i Yehuwa dingangi Yesus?

¹¹ Těntirone si kitẹ. Mạeng těmbonangu keluarga masanạ naung, i sie měnodẹ ene su haghing cara. Contone, i sie tawe měnuntụ kawinge dingangu anạe harusẹ̌ masukụ. I sie dumaringihẹ̌ těgu bọu kawing dingangu anạe, maning i sie tawe setuju su těgu ene. I Marley, mětẹ̌tanạ su Amerika Serikat, nẹ̌bera, ”Iạ dingangu kawingku pẹ̌sěngsul᷊ẹ pia tiněna nẹ̌tatěntang. Katewe, iạ nẹ̌pěndang i sie měngẹ̌ngarěga si siạ ual᷊ingu i sie mẹ̌kiwal᷊o apa těguku, kụ mẹ̌timbang ene pakapia těntal᷊ang bědang tawe někoạ putusang.” Bọu ene, kawing esẹ masanạ naung lai mapulu měkoạ hal᷊ẹu wal᷊e maning taumata wal᷊inẹ mẹ̌pikirẹ̌ ene hal᷊ẹ̌u wawine. Ini tantu masulitẹ̌. Kawe nụe? Sěngkatau saudari arenge Rachel nẹ̌bera, ”Su tampạku, mạeng kawing esẹ mẹ̌tul᷊ung kawing wawine měnguhasẹ̌ lamạ arau měmurěsi wal᷊e, lampung dingangu kěluargane sarung mẹ̌pěndang i sie kai bal᷊inẹ esẹ tutune. I sire mẹ̌pikirẹ̌ i sie tawe makaatorẹ̌ kawinge.” Mạeng su tampạu pia lawọ mẹ̌pikirẹ̌ kerene, pẹ̌tahěndung Yesus  bọu něnguhasẹ̌ laedu manga murite, maning ene kai hal᷊ẹ̌u ělang. Sěngkatau těmbonangu keluarga mapia, tawe měkoạ taumata wal᷊inẹ mẹ̌tiněna i sie kai limembong matoghasẹ̌ arau penting. I sie sarung makakoạ kawinge dingangu anạe mal᷊uasẹ̌. Sipatẹ̌ wal᷊inẹ apa lai harusẹ̌ piạ su těmbonangu keluarga mapia?

12. Kakěndagẹ̌ nakakoạ si Yehuwa dingangi Yesus někoạ apa?

¹² Kakěndagẹ̌. Kěbị apa nikoạ i Yehuwa ene kai ual᷊ingu kakěndagẹ̌. (1 Yoh. 4:7, 8) I Sie makěndagẹ̌ dingangu mapulu i kitẹ měkoạ hapị’E. Hakị u ene, i Sie něgělị Hengetang’E dingangu organisasi-Ne. Yehuwa něnadia kebutuhan emosi ual᷊ingu i Sie makěndagẹ̌ si kitẹ. Kerea dingangu kebutuhan matering i kitẹ? Yehuwa ”něnadia mědẹ̌dal᷊embo kěbị apang nikatemangeng i kitẹ”. (1 Tim. 6:17) Su tempong i kitẹ někoạ pẹ̌sasal᷊a, Yehuwa něgělị sasasa si kitẹ, katewe i Sie tawe něngědo kiměndagẹ̌ si kitẹ. Ual᷊ingu makěndagẹ̌, Yehuwa něgělị tatěbusẹ̌ gunang i kitẹ. Yesus lai ual᷊ingu makěndagẹ̌, i sie něgělị pěbawiahe gunang i kitẹ. (Yoh. 3:16; 15:13) Tawẹ apa makasahaghe kakěndagi Yehuwa dingangi Yesus su taumata apang masatia si sire.​—Yoh. 13:1; Rm. 8:35, 38, 39.

13. Kawe nụe penting těmbonangu keluarga měnodẹ kakěndagẹ̌ su kěluargane? (Pěmanda lai kotak ” Kerea Esẹ Buhudeng Nẹ̌kawing Makaěbạ Laadatẹ̌ bọu Kawinge?”)

¹³ Těntirone si kitẹ. Kěbị apa nikoạu těmbonangu keluarga ene harusẹ̌ ual᷊ingu kakěndagẹ̌. Kawe nụe ene penting? Rasul Yohanes simimbahẹ̌: ”Taumata tawe makěndagẹ̌ su anạu sěngkatau [arau keluarga] kẹ̌kasilonge tawe makakoạ kuměndagẹ̌ Mawu, tawe ikẹ̌kasilone.” (1 Yoh. 4:11, 20) Mạeng esẹ makěndagẹ̌ su kěluargane, kụ mẹ̌těno si Yehuwa dingangi Yesus ene sarung makatul᷊ung kěluargane mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa, měkoạ kěluargane makapěndang aman, dingangu měnukụ kebutuhan materi kěluargane. (1 Tim. 5:8) I sie sarung měgělị sasasa dingangu měněntiro anạe. I sie lai sarung měngěndung měkoạ putusang makaralo si Yehuwa dingangu piạ gunane  su kěluargane. Mahịe i kitẹ měngěndung kerea těmbonangu keluarga mẹ̌těno si Yehuwa dingangi Yesus su tempong měnadia kebutuhan kěluargane.

14. Kerea těmbonangu keluarga botonge měnadia kebutuhan rohani kěluargane?

¹⁴ Měnadia kebutuhan rohani kěluargane. I Yesus něnodẹ i sie kere i Amange, su tempong nẹ̌tul᷊ung tumatol᷊ene turusẹ̌ piạ pangangimang matoghasẹ̌. (Mat. 5:3, 6; Mrk. 6:34) Kerene lai, hal᷊ẹ̌ kahumotongange su těmbonangu keluarga ene kai mẹ̌tul᷊ung kěluargane gunang mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa. (Ul. 6:6-9) I sie botonge měkoạ ene mạeng mẹ̌tul᷊ung kěluargane mẹ̌basa dingangu měngěndung Hengetangu Mawu, duměnta su pěngangibadang, měnginjilẹ̌, lai mědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa kụ turusẹ̌ měndiagạ pědal᷊ahapị ene.

15. Kerea těmbonangu keluarga měnukụ kebutuhan emosi kěluargane?

¹⁵ Měnadia kebutuhan emosi kěluargane. Yehuwa naul᷊ị i Sie makěndagẹ̌ si Yesus su těngong taumata wal᷊inẹ. (Mat. 3:17) Yesus něnodẹ i sie makěndagẹ̌ su tumatol᷊ene, bọu apa niwera dingangu nikoạe. Manga tumatol᷊ene lai něnodẹ kakěndagẹ̌ si sie. (Yoh. 15:9, 12, 13; 21:16) Těmbonangu keluarga lai měnodẹ i sie makěndagẹ̌ su kawinge dingangu anạe, bọu apa nikoạe kere měngěndung Alkitapẹ̌ dingangi sire. I sie lai maul᷊ị i sie makěndagẹ̌ dingangu měngẹ̌ngarěga su kěluargane. Kụ mạeng nẹ̌tatahino, daloi i sire su těngong taumata wal᷊inẹ.​—Amsal 31:28, 29.

16. Apa lai harusẹ̌ koatengu těmbonangu keluarga, kụ kerea i sie botonge tatapẹ̌ seimbang?

¹⁶ Měnadia kebutuhan materi kěluargane. Yehuwa turusẹ̌ něnukụ kebutuhan tau Israel, sarang su tempong i sire nihukung ual᷊ingu tawe timuhụ. (Ul. 2:7; 29:5) I Sie lai měnukụ kebutuhan i kitẹ orasẹ̌ ini. (Mat. 6:31-33; 7:11) Yesus lai něgělị kaěng su tumatol᷊ene. (Mat. 14:17-20) I sie napakapia tau masakị. (Mat. 4:24) Gunang makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa, těmbonangu keluarga harusẹ̌ měnukụ kebutuhan materi kěluargane. Katewe, i sie harusẹ̌ seimbang. I sie tawe měngěngsue lawọ tempo gunang hal᷊ẹ̌ sarang kebutuhan emosi lai kebutuhan rohani kěluargane nawala.

17. Apa kaěndungang i kitẹ bọu cara i Yehuwa dingangi Yesus melatih dingangu mendisiplin si kitẹ?

¹⁷ Měgělị pelatihan. Yehuwa nělatih dingangu mendisiplin ualingu mapulu mẹ̌tul᷊ung si kitẹ. (Ibr. 12:7-9) Kere i Amange, Yesus lai nělatih manga murite ual᷊ingu makěndagẹ̌. (Yoh. 15:14, 15) I sie těgasẹ̌, katewe lai mapia. (Mat. 20:24-28) I sie masingkạ kěbị tawe nasukụ kụ gampang měkoạ sal᷊a.​—Mat. 26:41.

18. Apa harusẹ̌ tahěndungangu těmbonangu keluarga mapia?

¹⁸ Mạeng těmbonangu keluarga nẹ̌těno si Yehuwa dingangi Yesus, i sie mang mẹ̌tahěndung  kawinge lai anạe kai tawe nasukụ. I sie tawe ”kasarẹ̌” su kawinge arau anạe. (Kol. 3:19, catatan kaki) Katewe, i sie tumol᷊e prinsipẹ̌ su Galatia 6:1, kụ měgělị sasasa si sire ’dingangu kasasikome’, ual᷊ingu i sie lai tawe nasukụ. Kere i Yesus, i sie masingkạ cara kapaelange gunang měněntiro si sire ene kai bọu apa nikoạe.​—1 Ptr. 2:21.

19-20. Su tempong těmbonangu keluarga měkoạ putusang, kerea i sie botonge mẹ̌těno si Yehuwa dingangi Yesus?

¹⁹ Koạ putusang bal᷊inẹ gunang kapiang batangeng hala. Yehuwa měkoạ putusang gunang kapiang taumata wal᷊inẹ. Contone, i Sie někoạ diadikang bal᷊inẹ gunang watangeng’E hala, katewe ual᷊ingu i Sie mapulu i kitẹ měbiahẹ̌ mal᷊uasẹ̌. Tawẹ apa makapaksa si Yehuwa měgělị Ahus’E gunang makoạ tatěbusẹ̌. I Sie někoạ ene ual᷊ingu mapulu mẹ̌tul᷊ung si kitẹ. Yesus lai někoạ putusang piạ gunane su taumata wal᷊inẹ. (Rm. 15:3) Contone, su tempong i sie sěbạe nal᷊owe, i sie něněntiro taumata l᷊awọ sul᷊ungu měngirul᷊e.​—Mrk. 6:31-34.

²⁰ Těmbonangu keluarga mapia masingkạ měkoạ putusang matahuěna gunang kěluargane, ene kai sěbạe masulitẹ̌, kụ ene lai tanggung jawab sěbạe penting si sie. I sie tawe měkoạ putusang gunang kapulune hala arau ual᷊ingu apa nikapěndangenge su tempo ene. Katewe, i sie měmala si Yehuwa gunang melatih si sie. * (Amsal 2:6, 7) Mạeng měkoạ ene, i sie limembong mẹ̌tiněna taumata wal᷊inẹ, sul᷊ungu watangenge.​—Flp. 2:4.

21. Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang tuhụe?

²¹ Yehuwa seng něgělị su těmbonangu keluarga tanggung jawab mawěhạ, kụ i Sie mělẹ̌harapẹ̌ i sire měkoạ ene pakapia. Katewe, mạeng kawing esẹ nẹ̌tawakal᷊i nẹ̌těno si Yehuwa dingangi Yesus, i sie sarung makoạ těmbonangu keluarga mapia. Kụ mạeng kawing wawine někoạ tugase, pẹ̌kakawing i sire sarung sěbạe mal᷊uasẹ̌. Kerea kawing wawine měmanda kekepalaan, kụ manga sasal᷊ukạ apa sarung tatěngong i sire? Sasimbahe sarung lahẹkang su pěngangěndungang tuhụe.